ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPP člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - mnenje komisije - pravica do premestitve - ustrezno delo
V veljavni zakonodaji ne obstaja obveznost delodajalca, da bi svoj delovni proces moral drugače organizirati oziroma na novo sistemizirati delovno mesto, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih delavec glede na zdravstvene omejitve še naprej lahko opravljal.
DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00042964
ZZZDR člen 51. DZ člen 67. OZ člen 255. ZFPPIPP člen 271.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - zavrnitev zahtevka - pridobitev skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja zakoncev - pogodba o preužitku - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - razveljavitev pogodbe - učinek pravnomočne sodne odločbe - sklenitev pogodbe - pogodbena stranka - (ne)izvrševanje pogodbe - odplačna pridobitev nepremičnine - obid prisilnih predpisov
Tožnica skuša v obravnavani zadevi s tožbenim zahtevkom obiti učinke pravnomočne odločbe glede izpodbijanja pravnih dejanj stečajne dolžnice s sklicevanjem na originarno pridobljeno lastninsko pravico kot posledico premoženjskega režima med zakoncema.
Skupno premoženje je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena ZZZDR, sedaj 67. člen DZ). Če zakonca skupaj izvršujeta pogodbo o preužitku, ki jo je kot prevzemnik sklenil zgolj eden od njiju, lahko tudi po tej pogodbi izročeno premoženje sodi v celoto njunega skupnega premoženja. Vendar pa takšnega učinka ne prinese sama sklenitev preužitkarske pogodbe, s katero prevzemnik pridobi premoženje vnaprej v zameno za prevzeto skrb za preužitkarja do njegove smrti, temveč njeno skupno izvrševanje med trajanjem zakonske zveze. Zato je napačno izhodišče tožnice, na katerem gradi svoj zahtevek, da je na prevzetih nepremičninah že s sklenitvijo preužitkarske pogodbe med tožencema originarno pridobila (so)lastninsko pravico, ki obstaja tudi po tem, ko to premoženje ni več del skupnega premoženja. Povedano drugače, tožnica bi s svojim tožbenim zahtevkom lahko uspela le v razmerju do drugega toženca, če bi izkazala, da je bilo s pogodbo preneseno premoženje, katerega formalni lastnik je, pridobljeno odplačno v času trajanja njune zakonske zveze in obstajajo pogoji za delitev, ne more pa zahtevka na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ter ugotovitev solastninske pravice uspešno uveljavljati od prve toženke kot njegove (ponovne) lastnice. Nepremičnin, prenešenih s pogodbo o preužitku, namreč ni več v masi skupnega premoženja.
Odločilno za spremembo sodno že pravnomočno določene preživnine je, da je bodisi sprememba potreb upravičenca bodisi sprememba zmožnosti zavezanca, bistvena, znatna, lahko bi se reklo tudi drastična. V ta okvir sodijo zlasti okoliščine, kot so izguba ali pridobitev zaposlitve, bistvena sprememba dohodkov, nastanek nove preživninske obveznosti (npr. rojstvo otroka), na drugi strani pa zlasti sprememba glede šolanja ali pa izredne okoliščine, vezane na posebne dodatne dejavnosti ali zdravstvene indikacije.
Mati obeh toženk je sicer še vedno zaposlena v družbi T., d. o. o., katere edina družbenica in zakonita zastopnica je. Njena izobrazba je ostala nespremenjena. Vendar pa je sedaj ugotovljena njena podjetnost, ki ji očitno zagotavlja še boljši standard, kot ga je imela po ugotovitvah sodišča prve stopnje ob prvem sojenju, čeprav ga je že tedaj želela prikriti. Pritožbeno sodišče poudarja, da tožba za zvišanje (ali znižanje) preživnine sicer ni namenjena odpravi morebitnih napak pravnomočne sodbe. Zato naj ne moti, da gre na videz za enake okoliščine na strani matere toženk, ko sodišče presoja, da ji ne verjame, da zasluži le minimalni dohodek, kot uradno prikazuje, in ji tega sodišča ni verjelo že tekom prvega sojenja. Gre namreč za dodatne močne indici, ki govorijo o sedanjih krepko boljših materinih preživninskih zmožnostih, kot so bile ugotovljene. Četudi so bile morda boljše že tedaj, pa jih sodišče ni uspelo ugotoviti, velja in se šteje, da tako dobrih zmožnosti mati tedaj ni imela.
Nesprejemljivo je, da bi mati porabila za (luksuzno) osebno vozilo 500 EUR na mesec, za hčerki pa 360 EUR. Njene zelo dobre pridobitne zmožnosti (bistveno boljše, kot je bilo to ugotovljeno v sojenju l. 2017) vodijo do tega, da je treba preživninsko breme bolj enakomerno porazdeliti med oba roditelja.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045907
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - funkcionalno zemljišče k stavbi - občinski prostorski načrt (OPN) - zazidalni načrt - urejenost zemljišča - zelene površine - dejanska raba
Dejanska značilna urejenost zemljišča je tudi po presoji pritožbenega sodišča močan argument za sklep, ali neko zemljišče predstavlja (izključno) pripadajoče zemljišče določene stavbe ali ne. Dejanska urejenost zemljišča lahko pomeni tudi korekcijo rezultata, ki bi ga pridobili samo po 1. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev glede datuma prenehanja delovnega razmerja. Samo dejstvo, da je bil tožnik prisoten pri tožencu dne 6. 8. 2019, kar je sam sicer zanikal, še ne pomeni, da je tudi podpisal sporazum, in še manj, da je podpisal sporazum z vsebino, kot je razvidna iz predložene listine - torej z datumom prenehanja delovnega razmerja 31. 7. 2019.1 Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in enostranska. Dokazno breme, da je bil pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi v vsebini, kot je iz njega razvidna, dejansko sklenjen, je na tožencu, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tožniku pa je povsem neutemeljeno očitalo, da so njegove navedbe, da je listino podpisal kvečjemu nevede ob drugi priložnosti, nepravočasne, nekonkretizirane in nedokazane. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044612
ZDR-1 člen 85, 85/1, 179, 179/1.. OZ člen 131.. URS člen 23, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj dejstvo, da je sodišče ugotovilo nezakonitost podane redne odpovedi iz krivdnega razloga, ne pomeni hujše zlorabe instituta odpovedi s strani tožene stranke in s tem njenega protipravnega ravnanja. Iz ugotovitev sodišč v postopku glede zakonitosti odpovedi ne izhaja, da bi tožena stranka podala odpoved očitno brez podlage in z očitnim namenom škodovanja tožniku.
Za protipravnost ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti tako ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, ampak je to pripisano le hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/3.. ZPP člen 8.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni sodišča prve stopnje. Sam je, zaslišan kot stranka, izpovedal, da so bili na misiji prosti dnevi, le da ti niso bili enakomerno razporejeni, oziroma da so se prosti dnevi šteli, čeprav so bili v pripravljenosti (QRF). Že na podlagi takšne izpovedi in ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, ki jih je tožnik podpisal, pri čemer ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal (po ukazu) na posamezni dan, ki je zaveden kot prost v evidenci, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na določen dan tedenskega počitka opravljal delo).
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil osebne zdravnice (ravnal je v nasprotju z njimi; poleg tega je zapustil kraj bivališča), kar že samo po sebi, ne glede na to, ali je tožnik opravljal pridobitno delo, pomeni, da je podan razlog za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 98, 102.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 34, 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji - ocena delovne uspešnosti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je na podlagi predloženih seznamov presežnih delavcev, ki vsebujejo vse potrebne podatke primerjanih lastnosti zaposlenih (tj. nadzorovano enoto, oceno, skupno delovno dobo, strokovno izobrazbo, starost in ime osebe - oziroma v anonimizirani različici seznama njeno številko) mogoče preveriti pravilnost uporabe kriterijev in da je bila tožnica glede na oceno delovne uspešnosti za leto 2018 (ki je bila primarni kriterij za določitev presežnih delavcev) pravilno uvrščena na seznam presežnih delavcev.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 137, 137/1.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola
Pritrditi je pritožnici, da zgolj na podlagi izobrazbe, specialističnega in vodstvenega položaja ter odgovornosti obdolženca v okviru njegove zaposlitve na UKC ni mogoče predvideti obdolženčevega nadaljnjega ravnanja v javnem prometu. Obdolženčeva izobrazba in poklicno udejstvovanje sta po presoji pritožbenega sodišča prej obremenjujoč kot pa razbremenjujoč dejavnik pri presoji potrebnosti izreka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Kot zdravnik bi se obdolženi nedvomno moral zavedati vpliva zaužitega alkohola na sposobnost vožnje osebnega vozila, pa ga očitno to ni odvrnilo od tega, da ne bi vozil motorno vozilo pod tako visoko vsebnostjo alkohola, kot izhaja iz objektivnih podatkov v spisu.
OZ člen 199, 200, 200/2. SPZ člen 66, 66/2, 68. ZPP člen 206, 206/1-1. ZG člen 29a.
gozdna zemljišča - sečnja gozda - sanitarna sečnja - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - bremena skupne stvari - odločba upravnega organa - poslovodstvo brez naročila - dolžnost vrnitve koristi - vzročna zveza - plodovi nepremičnega premoženja - višina pridobljene koristi - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prvotna toženka od 1. 1. 2014 ni več izvajala sanitarne sečnje, pa tudi lastnica parcel, na katerih se je izvajala sanitarna sečnja na podlagi spornih odločb, ni bila več. Pritožnica tem ugotovitvam argumentirano ne nasprotuje. Gola pritožbena trditev, da je tožena stranka prodala lesne sortimente, ne uspe izpodbiti zgoraj povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Zaključek, da tožena stranka ne dolguje sorazmernega dela vrednosti lesa, posekanega na podlagi šestnajstih odločb, ki so bile (neizpodbijano) realizirane v letu 2014, niti po pravilih o delitvi plodov med solastniki niti po pravilih o poslovodstvu brez naročila, je materialno pravno pravilen.
Ponovne prekinitve postopka ni mogoče zahtevati niti, če je bilo proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo (to je revizija). Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044869
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 47/3.. ZVZD-1 člen 36.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec ni zagotavljal varstva pred trpinčenjem, je dokazno breme (da je zagotovil tako delovno okolje, v katerem delavec ni izpostavljen trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev) na strani delodajalca (tretji odstavek 47. člena ZDR-1). Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu velja šele, ko so dokazana zatrjevana sporna ravnanja (dokazati jih mora delavec) in na njihovi podlagi navedena dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s svojo dolžnostjo zagotavljanja takega delovnega okolja, v katerem delavec ni izpostavljen trpinčenju na delovnem mestu, ali da ni sprejel ustreznih ukrepov za zaščito delavcev.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZS člen 3, 3/2, 113a.. URS člen 23.. ZPP člen 274, 274/1.
pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožniku pravica do sodnega varstva, ker je sodišče prve stopnje zaradi zamude roka, določenega v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, njegovo tožbo zavrglo, ni bila kršena, saj je določitev roka za vložitev tožbe zaradi varstva pravic iz delovnega razmerja ustavno upravičena v korist načela pravne varnosti. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je zakonsko določen in glede na namen pravnega varstva ni prekratek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047483
ZPP člen 11, 11/1, 163, 163/4, 191, 191/1, 251, 253, 253/4, 289, 300, 300/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZIOOZP člen 1. Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (1999) člen 1. OZ člen 168, 198.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - izgubljena korist - navadni sosporniki - razdružitev tožbenih zahtevkov - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov - formalno procesno vodstvo - procesna ekonomija - ogled izvedenca - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - pripombe na izvedensko mnenje - povrnitev stroškov postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbene zahtevke tožnikov razdružilo in zahtevke ločeno obravnavalo v tej pravdi, ni zagrešilo (nedefinirane) absolutno bistvene kršitve določb postopka. Gre za sklep procesnega vodstva, ki je bil izdan v skladu z načelom procesne ekonomije, saj pogoji za zaključek postopka glede ostalih tožencev še niso bili izpolnjeni.
Na ogledu ni dopustno širiti trditvene podlage ali predlagati novih dokazov. Pravica strank do sodelovanja v postopku je zagotovljena s tem, da jim je omogočena prisotnost pri izvajanju dokaza z izvedeniškim mnenjem, tako da lahko podajo pripombe ali predlagajo njegovo dopolnitev, to možnost pa so v postopku imele.
S tem, ko si je sodišče prve stopnje odmero stroškov postopka v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP pridržalo, ni zagrešilo postopkovne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj jih bo tožnik po višini lahko izpodbijal po izdaji sklepa o odmeri.
začasna odredba o preživljanju otrok - ogroženost otroka - dokazno breme - preživninsko breme - namen začasne odredbe - zagotovitev preživljanja - preživninska obveznost
Pri izdaji začasne odredbe ne gre za vprašanje korektne porazdelitve preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca. Prav tako ni njen namen zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otrokoma enakega tistemu, kakršnega sta imela pred razpadom življenjske skupnosti njunih staršev. Gre za zagotovitev takšnega njunega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o njuni ogroženosti.
obstoj najemne pogodbe - prepoved vznemirjanja - zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - ustna najemna pogodba - stanovanjska pogodba - konkludentno soglasje - stanarina - konvalidacija najemne pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - plačevanje najemnine - predlog za sklenitev pogodbe - pravni laik - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic
Pogoj za konvalidacijo najemne pogodbe je dejstvo, da je bila najemna pogodba prej sklenjena. Pogoj za sklenitev najemne pogodbe je sporazum pogodbenikov o bistvenih sestavinah pogodbe.
Zgolj okoliščina, da je tožnik toženki plačeval najemnino in da je tožnika obiskal zakoniti zastopnik toženke ter da toženka bivanju tožnika ni uprla, ne pomeni, da ima bivanje tožnika vse elemente najemnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00043268
ZSV člen 16, 16/3, 51. URS člen 19, 21, 52, 56.
institucionalno varstvo - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - psihiatrična bolnišnica - otrok - usposabljanje otrok z motnjami v duševnem razvoju - duševna motnja - amicus curiae - Varuh človekovih pravic
Pritožbeno sodišče se je odločilo, da odloči v najmanjšo škodo otroka, kar je relativno, v trenutni situaciji, v njegovo največjo korist. Pri tem je izhajalo iz hierarhije vrednot, ki jih varujejo vse ustave sodobnih ustavnih demokracijo in različne konvencije oz. mednarodni akti o človekovih pravicah, zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Po razumevanju pritožbenega sodišča je na prvem mestu varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V tem smislu bo za A. A. oz. za vse, ki jih utegne ogrožati zaradi svojega stanja, edino možno začasno, do izteka izrečenega ukrepa oz. do rešitve problema na državni ravni, poskrbeti v SVZ Z. Temu je treba v danih razmerah, začasno, dati prednost pred njegovo pravico do vzgoje in psihosocialne terapije, ki jo sicer nujno potrebuje in do česar ima pravico. Kdaj se bo to dejansko uresničilo, je seveda drugo vprašanje, ki prav tako presega kakršnokoli možno aktivnost oz. odločitev sodišča. Pritožnica ima glede tega prav, da je izrečeni ukrep nedorečen in prepuščen okoliščini na strani SVZ Z. Vendar pa je od slednjega nemogoče zahtevati, da za A. A. dejansko izprazni mesto, tj. da osebe, ki so vanj že nameščene, zaradi A. A. izzseli, ali pa da njemu ne zagotovil osnovnih bivanjskih (in s tem tudi varnostnih) pogojev za življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00043199
OZ člen 8, 766. ZZdrS člen 21, 22, 25, 25/1. ZZ člen 48, 48/1. ZPP člen 458, 458/1, 495. Pravilnik o načinu zagotavljanja sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije (2017) člen 2, 3, 4, 4/1, 4/3, 7.
opravljanje storitev - zdravstvena dejavnost - pripravništvo - sekundariat - pogodba o zaposlitvi - mandatna pogodba - nastanek obligacijskega razmerja - pravica do povračila stroškov - dodelitev sredstev iz proračuna - nalog - načelo enake vrednosti dajatev - primerna cena - postopek v sporu majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme
Toženka je svoj interes, da ji ZZZS iz proračuna refundira sredstva iz 3. člena Pravilnika, izkazala s tem, ko je na tožnico naslovila podpisan obrazec z zahtevkom iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika. S tem pa ji je naložila (ji dala nalog), naj zanjo opravi storitev, katere vsebina je prav tako predpisana v 4. členu Pravilnika.
Pritožbeno sodišče sicer razume "ogorčenost" toženke, ki izhaja iz njenega prikrajšanja, ker mora za to, da ji poračun preko ZZZS povrne tiste stroške, ki jih ima s sekundariji, plačevati še storitve tožnice, kar v finančnem pogledu pomeni, da del stroškov, povezanih s sekundariji, nosi sama. Razume pa tudi stališče tožnice, da naročenih storitev ni dolžna opravljati zastonj. Ker pa že citirani 8. člen OZ podpira stališče tožnice, ne pa toženke, bo po presoji pritožbenega sodišča vse do trenutka drugačne pravne ureditve toženka morala sama trpeti stroške, ki predstavljajo plačilo za storitve, ki jih po toženkinem nalogu izvaja tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043818
OZ člen 199, 200, 200/2, 202, 202/1. SPZ člen 66, 66/2, 67, 67/2. ZPP člen 180, 180/3.
solastnina na nepremičnini - upravljanje solastne stvari - posli rednega upravljanja - deloma tuj posel - oddajanje solastne nepremičnine v najem - nujen posel rednega upravljanja - povračilo koristi - poslovodstvo brez naročila - dopustna gestija - nujna in koristna gestija - nedopustna gestija - nepristno poslovodstvo - povračilo stroškov
Denarna odmena za neupravičeno uporabo tuje stvari se lahko uveljavlja bodisi na temelju stvarnopravne reparacije, obligacijskih določb o uporabnini ali kot odškodnina, kadar je podan element protipravnosti. Sodišče na (v tožbi) uveljavljano pravno podlago ni vezano.
Stališče sodišča prve stopnje, da tožeči stranki po ustaljeni sodni praksi pripada le uporabnina v višini povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar, je v situaciji, kot je obravnavana, napačno. Takšno stališče je bilo v sodni praksi sprejeto v situacijah, ko je tožena stranka sama uporabljala tujo stvar. Če solastnik pobira (delno) tuje plodove nepremičnine (in prav to je toženkino prejemanje najemnine), pa mora povrniti tisto, kar je prejel. Ni razloga, da tožena stranka ne bi vrnila celotne dejansko dosežene koristi.
Sodišče prve stopnje utemeljeno izpostavlja, da tožena stranka kot gestor ni v vsem ravnala, kot je treba, saj tožeče stranke ni takoj, ko je bilo to mogoče, obvestila o svojem ravnanju, ji po končanem poslu ni dala računa in ji tudi ni prepustila vsega, kar je s poslom pridobila (prvi in drugi odstavek 200. člena OZ). Posledično je pravilna tudi odločitev, da do povračila stroškov nedopustne gestije ni upravičena.