obročno plačilo denarne kazni - procesni rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - prekinitev teka procesnega roka - nujna zadeva
Rok za vložitev prošnje za plačilo denarne kazni v obrokih je bil zaradi razglašene epidemije COVID-19 prekinjen od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, po prekinitvi je tekel dalje in se iztekel bistveno prej, kot je obsojenec vložil prošnjo za obročno plačilo denarne kazni.
motenje posesti - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - neznatna škoda - nedovoljena pritožbena novota
Regulacijske začasne odredbe so tiste, katerih namen je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), varstvo obstoječega stanja, ne pa zavarovanje poznejše izvršbe.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - umik dokaznega predloga - izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija
Ker je obdolženec po zagovornikih sodišču podal umik dokaznega predloga za postavitev izvedenca oziroma strokovnjaka SIQ, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo na podlagi drugih dokazov.
Stališče sodne prakse glede dokazne vrednosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je enotno; zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
Sodišče prve stopnje je za zakjuček, da je bil preizkus alkoholiziranosti pravilno opravljen, utemeljeno upoštevalo Navodila za uporabo elektronskega indikatorja znamke Dräger 6810 v slovenskem jeziku. Neupoštevno je tako pritožnikovo sklicevanje na Navodila za uporabo elektronskega indikatorja znamke Dräger 6810 v angleškem in nemškem jeziku, ki bi jih obramba itak morala predložiti v overjenem prevodu v slovenski jezik.
Pritožnik je prekludiran z uveljavljanjem novih dokazov in dejstev.
ZPP člen 153, 243, 286b, 287, 339, 339/1, 354. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodbe skočnega sklepa in stopala - obseg škode - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - uporaba pravila o dokaznem bremenu - dokazovanje obstoja škode - predložitev drugih dokazov - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neizvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi o obsegu tožniku nastale škode odločalo brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke. Tožnik namreč ni založil predujma za izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Ker pri ugotavljanju vsebine in obsega nepremoženjske škode ne gre vselej za ugotavljanje dejstev, za katero je potrebno strokovno znanje, dejstvo, da stranka ne založi predujma, samo po sebi sicer ne pomeni razloga za zavrnitev zahtevka. Po drugi strani pa to ne pomeni niti tega, da stranka lahko (sporna) dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, dokazuje z drugimi dokazi. Če gre za taka dejstva, je namreč na dlani, da jih sodišče brez ustreznega strokovnega znanja, ki ga nudi izvedenec (243. člen ZPP), ne more (zanesljivo) ugotoviti in mora zato v tem primeru odločiti ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu.
Na podlagi 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. V konkretnem primeru tega ni storilo in je s tem kršilo navedeno določbo. Vendar pa mora stranka kršitve, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (in sem sodijo tudi kršitve relativne narave, glej 286.b člen ZPP), uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče. S tem, da sodišče o dokaznem predlogu ne bo odločilo, je bil tožnik seznanjen na naroku 4. 9. 2019, ko je bil sprejet sklep, da se dokazovanje zaključi. Takrat bi tožnik moral sodišče opozoriti, da o dokaznem predlogu za zaslišanje te priče ni odločilo in kršitev tudi uveljavljati. Ker tega ni storil, je takšna graja v pritožbi prepozna in neupoštevna.
Pravočasen in utemeljen pa je očitek, da je sodišče to določbo kršilo tudi s tem, ko ne na naroku ne v sodbi ni pojasnilo, zakaj priče ni zaslišalo. Pravočasen je zato, ker je tožnik šele s prejemom sodbe ugotovil, da (tudi) v njej ni razlogov o tem, zakaj dokaz ni bil izveden. Ker sodišče pri odločitvi, katere dokaze bo izvedlo, ni povsem prosto in predlagan dokaz lahko zavrne le iz upravičenih razlogov, ki jih mora stranki pojasniti, pa je tudi utemeljen. Stranka mora namreč vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan. Je pa pritožbeno sodišče v izogib razveljavitvi odločbe le iz tega razloga, to kršitev na podlagi 354. člena ZPP saniralo samo, saj meni, da sodišče prve stopnje, ob upoštevanju pritožbenih navedb, kaj naj bi priča potrdila, dokaza iz upravičenih razlogov ni izvedlo. Dokaz z zaslišanjem te priče je bil tako deloma nepotreben, saj je v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je tožnik antibiotike jemal tudi po 29. 12. 2014, sodišče prve stopnje ugotovilo že z drugimi predlaganimi dokazi. V ostalem pa je bil ta dokaz nerelevanten.
posojilna pogodba - gospodarska pogodba - ugovor zastaranja - pisna pripoznava zastarane obveznosti - zastaralni rok iz gospodarske pogodbe
Pogoj, da je "pogodba v zvezi z dejavnostjo" (da jo je mogoče opredeliti kot gospodarsko pogodbo) je namreč določen zgolj za primer, ko pogodbo sklepa "druga pravna oseba" in ne gospodarska družba, kot je to jasno in nedvoumno razvidno iz četrtega odstavka 13. člena OZ. Za gospodarske družbe, med katere sodita obe pravdni stranki (pritožba nasprotnega niti ne zatrjuje), pa velja, da vse pogodbe, ki jih sklepajo med seboj, sodijo med gospodarske pogodbe (drugi odstavek 13. člena OZ). Prav tako je neutemeljeno pritožbeno stališče, da se je toženka na podlagi Predloga za medsebojno kompenzacijo odpovedala zastaranju oz. da je podala pisno pripoznavo dolga po 341. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča navedenega Predloga, zaradi zahtevane stroge obličnosti (dolžnik mora upniku pisno izjaviti, da obveznost obstoji), ni mogoče obravnavati kot zgolj enostranske izjave volje o jasnem in brezpogojnem priznanju dolga, saj je po namenu vezan na prenehanje obveznosti zaradi pobota. V tem kontekstu je bila ta izjava toženke dana pogojno; velja naj zgolj pod (tihim) pogojem, da obstojijo pogoji za medsebojni pobot obveznosti in zgolj za namen prenehanja obveznosti. Po povedanem ni mogoče slediti prizadevanjem tožnice po "izločitvi" (domnevno veljavne) izjave toženke ob hkratnem nasprotovanju učinkovanju pobota iz razloga ničnosti (terjatev toženke do tožnice po navedenem Predlogu naj bi bila po trditvah tožnice neobstoječa).
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4,. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 163, 163/3.
prekršek - voznik avtomobila - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Nadaljnje navedbe izvedenca, da so bile na vozilu po spodnjem delu odbijača vidne odrgnine po celotni širini odbijača, prav tako so navedene sveže odrgnine vidne na oljnem koritu motorja, vsi ti sestavni deli pa so v neposredni bližini sestavnega dela pokrova klinastega jermena s spodnje strani vozila, zato izvedenec ocenjuje, da je z veliko verjetnostjo ta del sestavni del obdolženčevega vozila, v povezavi z izpovedbo obeh v postopku zaslišanih prič policistov, ki sta smiselno enako izpovedala, da je obdolžencu med vožnjo po makadamu z vozila odpadel del podvozja oziroma kos plastike, utemeljuje, ob izrecni navedbi obdolženega v zagovoru, da avta ni dal za vožnjo nikomer, zaključek, da je prav obdolženi bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu sledila in sta ga ustavljala policista.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - spor majhne vrednosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe je moralo sodišče za določitev denarne odškodnine, torej za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO, ugotoviti in upoštevati še obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO.
ZFPPIPP člen 119a, 119a/1, 119a/4, 119a/5, 221n, 221n/4.
prisilna poravnava - upniški odbor - razrešitev upravitelja - imenovanje novega upravitelja - zmotna uporaba materialnega prava
Razlaga sodišča prve stopnje, da je treba v primeru, ko je v postopku zaradi insolventnosti vzpostavljen tako upniški odbor navadnih upnikov kot upniški odbor ločitvenih upnikov, glasove članov obeh odborov seštevati, izvotli smiselnost ustanovitve dveh odborov.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165, 165/2.
priznanje pokojninske dobe - prevzemnik kmetije - pokojninska doba
Tožnik ob vložitvi zahteve v predsodnem upravnem postopku dne 14. 2. 2018 ni imel statusa prevzemnika kmečkega gospodarstva, saj je svoj delež leta 2017 z izročilno pogodbo prenesel na sina, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dobe od 1978 do 1984 na temelju prevzema kmečkega gospodarstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043626
OZ člen 22, 28, 80. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba - naročnik del - dokazna ocena - prerekana dejstva - ponudba - sprejem ponudbe - pooblastilo po zaposlitvi
Po oceni pritožbenega sodišča ne vzdrži logične presoje stališče tožene stranke, da ni bila naročnica spornih del, upoštevajoč naslednja dejstva: - da je tožeča stranka na pobudo komercialista tožene stranke na toženko naslovila ponudbo, potem pa še delovne naloge in račune, - da je tožena stranka račune delno plačala, za preostanek pa vložila tožbo zoper investitorja, pri čemer je iz v spis predloženih listin razvidno, da v sporu z investitorjem tožena stranka sama navaja, da je ona tista, ki je dela opravila, - da v spis ni vložila pogodbe z investitorjem, s katero bi enostavno lahko dokazala, da je upravičena račune izstavljati tudi v imenu družbe S. Ni običajno, da bi gospodarski subjekt v okviru opravljanja svoje dejavnosti, katere poglavitni cilj je pridobivanje dobička, (delno) plačal račune zaradi ohranitve dobrih poslovnih odnosov s poslovnim partnerjem oziroma zaradi (nekonkretiziranega) varstva poslovnih odnosov z investitorjem, kot zatrjuje tožena stranka.
Ker po 398. členu ZGD-1 izpodbojen sklep preneha veljati šele, ko je s pravnomočno oblikovalno sodno odločbo razveljaven, dotlej pa velja in učinkuje, vložena tožba zaradi izpodbijanja sklepov skupščine ni ovira za vpis sprememb v sodni register po izpodbijanem sklepu skupščine in razlog za zavrnitev vpisa v sodni register.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.
Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka ni upoštevalo novele zakona (ZPIZ-2G), ki je bila sprejeta že v času po vložitvi citirane zahteve za oceno ustavnosti. Novela, ki velja od 1. 1. 2020 dalje namreč v prvem odstavku 130. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona (ZPIZ-2), lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00043239
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 8, 271, 271/2.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - več uporabnikov iste nepremičnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - predmet pogodbe - stavba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje se do trditev ni opredelilo, pač pa je le zaključilo, da gre objekt, ki nima lastnosti stavbe. Glede na navedeno je obrazložitev sodišča prve stopnje glede trditve tožnice, da gre za nepremičnino, pomanjkljiva in njenim argumentom glede (ne)nastanka stavbne pravice zaradi tega, ker je šlo za premičnino, ni mogoče slediti.
sodna taksa - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - upoštevanje nepremičnega premoženja - poslovni prostor
V upoštevno premoženje se ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec, ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, prav tako ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja ter zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2, ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne predčasne ali invalidske pokojnine.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - prepozen predlog
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, je bil obsojenčev predlog podan prepozno, zato ga je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) utemeljeno kot prepoznega zavrglo. Navedeno zakonsko določilo določa, da lahko obdolženec poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.