CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047437
ZNPosr člen 2, 2/1-5, 5, 5/3, 13, 13/1. OZ člen 15, 22, 22/1, 24, 24/3, 58. ZPP člen 8.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - ponudba - katalogi in oglasi - sprejem ponudbe - dokazna ocena - dokazni standard prepričljivosti - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju.
Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov.
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5. člena ZNPosr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043197
OZ člen 662, 663, 663/1. ZPP člen 154, 154/1, 214, 339, 339/2, 339/2-12.
zahtevek za odpravo napake - gradbena pogodba - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napakah - dolžnost obvestitve in izguba pravice - subjektivna ocena - pravna oseba - sprejemanje sodnih pošiljk - sodne počitnice / poletno poslovanje - res transacta - neprerekana dejstva - načelo kontradiktornosti - odločba o stroških postopka - uspeh strank v pravdi
Tožena stranka je gospodarska družba in pravna oseba, ki mora tudi v času dopusta zagotavljati sprejemanje poštnih pošiljk. Enako velja tudi za pooblaščenca, ki je odvetnik in se poklicno ukvarja z zastopanjem strank pred sodišči. Okoliščina, da je ogled izvedenka opravila v času sodnih počitnic, pri tem ne igra vloge.
Zaključek sodišča, da napake v obravnavanem primeru niso enake, kot so bile v predhodnih postopkih temelji na neprerekani trditvi tožeče stranke, da gre za (lokacijsko) druge napake. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati in se štejejo za priznana.
Pojem napak v solidnosti gradnje je širši od zgolj tistih napak, ki neposredno zadevajo samo stabilnost objekta. Gre za napake na vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta.
Sodišče je zahtevku ugodilo v šestih točkah od desetih (tj. šestih napakah). Vrednost odprave napak v tem primeru ni odločilni kriterij za določitev uspeha v pravdi, pač pa dejstvo, da mora tožena stranka napake odpraviti.
Poleg tega, da je definicija hujšega prekrška povsem jasna in nedvoumna, je potrebno poudariti, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe ne gre zgolj za stopnjo konkretnega ogrožanja varnosti cestnega prometa v danih okoliščinah, temveč tudi za dolžnost storilca do spoštovanja cestno prometnih predpisov.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja
V skladu z določbo 239. člena ZIZ, na podlagi katerega se tudi v postopku zavarovanja terjatve uporabljajo ostale določbe ZIZ, v kolikor v tretjem delu ZIZ ni drugače določeno (tretji del ZIZ ne izključuje uporabo določbe 31. člena ZIZ, ki ureja institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja) ter določbe 268. člena ZIZ, na podlagi katerega ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, ni zadržka, da se tudi v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo, uporabi določba 31. člena ZIZ, ki ureja predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po sodišču in predložitev seznama o stanju vsega dolžnikovega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Tožniku, ki mu ni znano stanje toženčevega premoženja, bo namreč le s predložitvijo navedenih seznamov omogočeno nadaljnje zavarovanje po temelju že pravnomočne denarne terjatve.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3, 9/2, 9/3, 10, 11.
misija - vojak - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi dejanskih ugotovitev, da je na misiji opravljal tudi nevarnejše naloge, za katere Uredba določa dodatek v višjem znesku od izplačanega, utemeljeno prisodilo vtoževano razliko.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.
Zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek in je to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046023
ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - starostni pogoj - prva pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz priloženih fotokopij storilčevega poskusnega vozniškega dovoljenja in kasneje izdanega vozniškega dovoljenja v Republiki Srbiji sicer res izhaja, da je bilo storilcu poskusno vozniško dovoljenje izdano že 31. 8. 2018, vendar to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v času storitve prekrškov imel status voznika začetnika, ne vpliva. Storilec namreč še vedno ni dopolnil starosti 21 let.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - opravljanje procesnih dejanj - prijava udeležbe - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - načelo koncentracije postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - več upnikov - uveljavljanje zahtevkov
Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.
Četudi v petem odstavku 202. e člena ZP-1 ne bi bilo predpisano, da je posledica doseženih 18 kazenskih točk po poteku preizkusne dobe in pred pravnomočnostjo sklepa o dokončni odločitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi bilo storilcu ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer pa ponovne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 ne bi mogel doseči.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Zato sodišče v takšnem postopku praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa bo opravilo le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Sodišče tako ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč mora ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Dokazovanje z zaslišanjem tako načeloma ni pravilo. Vendar pa v kolikor fotografije oziroma listinski dokazi ne izkazujejo verjetnosti terjatve, mora sodišče omogočiti tudi izpoved predlaganih prič v kolikor je dokazni predlog substanciran. Prav tako je v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe, kolikor obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, in ko tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga enake dokaze kot v tožbi, potrebno dati tožencu možnost, da se izjavi o predlogu, še posebej kadar ne obstaja nevarnost, da bo toženec zaradi predloga za zavarovanje otežil izpolnitveno obveznost.
SPZ člen 8, 32, 33, 98, 99.. ZTLR člen 24, 25, 26.
spori zaradi motenja posesti - negatorna tožba - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, kdaj sta tožnik in druga toženka vlagala v sporno nepremičnino tako, da sta stanovanjsko hišo obnovila in dogradila prizidek. Torej, ali je bilo to v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ko se je lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo tudi z vlaganji v tujo nepremičnino (kot gradnjo na tujem zemljišču (24. do 26. člen ZTLR), kar je originarni način pridobitve lastninske pravice), ali v času veljavnosti SPZ, ko je bilo kot temeljno načelo uveljavljeno načelo superficies solo cedit, torej povezanost zemljišča in objekta (primerjaj 8. člen SPZ), in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino sploh ni bila več mogoča.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - tožba zoper državo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe kot nepopolne - prava neuka stranka - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - mediacijski postopek - poseg v pravico do sodnega varstva - test sorazmernosti
Res je tožnik laična, prava neuka stranka, vendar ga kljub temu obvezuje splošno veljavno pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje.
Drži, da iz prvih treh strani laično napisane tožbe izhaja, da je tožnik državi predlagal, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, a mediacijski postopek znotraj pravdnega postopka nima nobene povezave z obstojem procesne predpostavke predhodnega postopka po ZDOdv.
Tožnik je kot porok poplačal dolg tožene stranke in je upravičen ta znesek izterjati od kreditojemalca. Plačilo je notificiral kreditojemalcu (1031. člen OZ). Na dolžnost tožene stranke ne vplivajo trditve toženca o tem, da naj bi njegova hči, ki je bila v času kredita prokuristka tožene stranke, in je hkrati tudi partnerka zakonitega zastopnika družbe, prenesla blago iz tožene stranke na svoje podjetje.
ZPP člen 7, 8, 154, 163, 339, 339/1, 347, 347/5, 355, 358, 358/6. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1, 179, 179/1.
poškodba - zdrs na ledeni ploskvi - vzrok padca in zdrsa - kršitev pogodbene obveznosti - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - razpravno načelo - napačna dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ne glede na izbiro pravne podlage odškodninske obveznosti (ali gre za pogodbeno ali nepogodbeno (deliktno)) je trditveno in dokazno breme glede kršitve pogodbene obveznosti ali protipravnega ravnanja na oškodovancu. Vendar za odločanje sodišča praviloma ni bistveno, katera izmed strank je bila tista, ki je oblikovala konkreten dejanski stan (pravočasno postavila trditev o dejstvu in predlagala dokaz zanj), temveč zgolj to, da gre za procesno aktivnost strank (razpravno načelo) in ne sodišča. Zato so pravila o porazdeljevanju dokaznega bremena med strankami, v tem smislu, relativna.
Pravilna uporaba metodičnih napotkov za dokazno oceno (vestna in skrbna presoja posamičnih in vseh dokazov skupaj) in njen vsebinski aspekt, ki ga tvorijo zahteva po za povprečnega človeka racionalni (razumni) argumentaciji, ne potrjuje teze tožnice, da je bila klančina (podest) na katerem je kritičnega dne padla, poledenela. Zavarovanec toženke zato ni kršil pogodbene obveznosti (ali ravnal protipravno)zagotovitve varne uporabe pohodne površine - klančine, preko katere se dostopa v zgradbo.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - pravnomočnost vloge - vsebinska obravnava vloge - prejemnik denarne socialne pomoči
Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.
OZ člen 18, 18/1, 280, 280/1, 336, 336/1, 569, 574, 574/2.
ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - pasivna legitimacija - izjava volje - soglasje volj - komu se izpolnjuje - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti - kdaj začne zastaranje teči - dospelost terjatve - rok za vrnitev posojila - zahteva za vračilo - dokazna ocena
Posojilna pogodba je konsenzualna pogodba: lahko je sklenjena (le) ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo stvari oziroma z izročitvijo denarja. Stranke pa voljo lahko izrazijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, s katerim se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Pogodbena obveznost mora biti izpolnjena upniku, lahko pa tudi tretji osebi, če tako določa pogodba med upnikom in dolžnikom, ali če je to določil sam upnik, kar je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče (sporazum med pogodbenikoma, da se posojeni znesek nakaže neposredno na račun banke). Narave toženčeve obveznosti (vračila posojila tožniku) navedeni dogovor pogodbenikov o načinu izpolnitve tožnikove pogodbene obveznosti ne spreminja.
Posojilo je zapadlo v plačilo šele po tožnikovem opominu oziroma zahtevi, naj mu toženec posojilo vrne.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043805
ZPND člen 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155, 155/1, 325, 332, 365, 365-2, 365-3. ZNP-1 člen 42. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-1, 23-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ukrepi po zpnd - sklep o stroških postopka - dopolnilni sklep o stroških - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - umik predloga v nepravdnem postopku - odmera stroškov - potrebnost stroškov - preveritev potrebnosti vlog - nagrada za zastopanje na naroku - stroški za pristop na narok - preložitev naroka - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - plačilo v dobro proračuna rs - sprememba sklepa - vsaka stranka krije svoje stroške
Dopolnilni sklep o stroških je samostojen sklep o delu stroškovnega zahtevka, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljici poleg že s prvim sklepom prisojenih stroškov z dopolnilnim sklepom prisoditi še dodatne stroške, ne pa ji stroške ponovno priznati v še višjem znesku.
Pravilna je odločitev, da se nasprotnemu udeležencu ne prizna stroškov postopka, ki so mu nastali s tem, ko je prvotni predlog za izrek ukrepov vložil tudi predlagateljičin sin (drugi predlagatelj), ki pa je kasneje svoj predlog umaknil. Prvostopenjsko sodišče, ki v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, je pravilno presodilo, da nasprotnemu udeležencu s tem, ko se je drugi predlagatelj pridružil predlogu svoje matere, niso nastali nikakršni posebni stroški. V svojem stroškovnem zahtevku nasprotni udeleženec tudi ni uspel izkazati, kateri so tisti stroški, ki se nanašajo le na drugega predlagatelja.
vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravna fikcija - obročno plačilo denarne kazni - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zato postopalo procesno pravilno, ko je v skladu s 120. členom ZKP citirano drugostopenjsko sodbo in plačilni nalog obsojencu vročilo s pritrditvijo na sodno desko. Takšna vročitev pa je bila v nasprotju s prepričanjem zagovornice opravljena pravilno in na zakonsko dopusten način. Pri vročitvi odločbe s pritrditvijo na sodno desko gre za pravno fikcijo, zato zagovornica ne more zatrjevati in dokazovati, da obsojenec ni bil seznanjen z njeno vsebino.
ZKP člen 4, 4/5, 83, 285.e, 285.e/2, 340, 340/4, 371, 371/1, 371/1-8, 402, 402/3. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2.
predlog za izločitev dokazov - policijska preiskava - prevajanje - tolmač - nedovoljeni dokazi - pravica do obrambe - pravica do prevajanja
V fazi policijske preiskave lahko prevaja vsak, ki pozna oziroma govori jezik osumljenca, čemur je bilo v obravnavani zadevi zadoščeno.