neplačilo sodne takse za tožbo - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Tožnica takse v postavljenem roku ni plačala, niti ni zaprosila za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, zato je odločitev sodišča, ki je tožbo štelo za umaknjeno in je postopke ustavilo, utemeljena na podlagi 105.a člena ZPP.
pravica do izjave o dokazu - primeren rok - zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti vožnje
Podeljen, sicer instrukcijski rok 5 dni za izjasnitev o takih listinah je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča primeren. V kolikor pa storilec iz kakršnihkoli razlogov v podeljenem roku tega ni mogel storiti, pa je imel možnost sodišču predlagati podaljšanje roka, pa tudi tega ni storil, z določenim rokom 5 dni pa so bili seznanjeni tudi storilčevi zagovorniki, ki so v dopisu z dne 20. 10. 2020 sporočili, da več ne obstaja pooblastilno razmerje in da s storilcem ne uspejo vzpostaviti v navedenem roku.
ZDR-1 člen 87, 87/1, 87/2, 87/3, 125, 125/4, 200, 200/3.. ZPP člen 112, 112/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - nezakonita odpoved
Če ima redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebinske in oblikovne pomanjkljivosti glede obrazložitve dejanskega odpovednega razloga in pravnega pouka o pravicah (kot je to v tožničinem primeru), takšnih pomanjkljivosti ni mogoče sanirati s sklicevanjem na ustno opozarjanje na pomanjkljivo opravljanje dela v teku opravljanja poskusnega dela in na ustno obrazložitev odpovednega razloga. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu relevantnih določb ZDR-1 toženka sploh ni podala. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
SPZ člen 39, 105. ZFPPIPP člen 342. SZ-1 člen 4, 5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - način pridobitve lastninske pravice - originaren način pridobitve - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - predmet prodaje - pravnoposlovni pridobitni naslov - predmet pogodbe - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - uporaba dela nepremičnine - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - stopnišče - stavba z več vhodi - souporaba - prekoračitev pooblastila - pooblastilo stečajnega upravitelja - del sporne nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z nakupom v stečajnem postopku predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice, pri čemer ni pomembno, ali je stečajni dolžnik kot prodajalec v trenutku prodaje imel razpolagalno sposobnost.
Del stavbe št. 8 v naravi predstavlja vhodni del v stavbo (prostor pred vhodom je sestavni del parcele št. 880, ki je tožnikova last) s hodnikom in stopniščem, ki vodi iz pritličnih prostorov (iz druge etaže) v kletne prostore (v prvo etažo). Ker je prva toženka lastnica kletnih prostorov v tem delu stavbe to pomeni, da tožnik ne more biti lastnik tistega dela stavbe št. 8, ki se nahaja v sklopu kletnih prostorov. V ta sklop sodi tudi stopnišče, ki se nahaja v sestavi 1. etaže (kletnih prostorov). Tožnik je zato lahko lastnik le tistega dela stavbe št. 8, ki spada v sklop 2. etaže (pritličnih prostorov), kar v naravi predstavlja vhodni del v stavbo s hodnikom in „odprtim“ delom nad stopniščem v kletne prostore.
Prva toženka je kupila kletne prostore v stečajnem postopku, pri čemer je bilo z dodatkom k prodajni pogodbi z dne 11. 10. 2007 še določeno, da imajo poslovni prostori prve toženke v kletnem delu stavbe zagotovljen dostop preko notranjega stopnišča, ki danes predstavlja del dela stavbe št. 8. Prvi toženki je bila s tem zagotovljena le souporaba dela stavbe št. 8, kar pomeni, da prva toženka ni pridobila solastninske pravice na delu stavbe št. 8. Za to pravdo ni pomembno, ali je stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika s sklenitvijo tega dodatka k prodajni pogodbi prekoračila svoja pooblastila s tem, ko je bila prvi toženki „zagotovljena“ pravica souporabe današnjega dela stavbe št. 8 (zaradi dostopa skozi glavni vhod Cesta 1 v pritličju preko notranjega stopnišča v kletne prostore). Bistveno je, da sporni prostor (vhod oziroma dostop iz pritličja v klet v sklopu dela stavbe št. 8) ni bil (kar je izpovedala tudi stečajna upraviteljica) in tudi ni mogel biti upoštevan kot del nepremičnin, ki so bile predmet prodaje prvi toženki.
Sodišče prve stopnje se ni opredeljevalo do vsebine očitanih kršitev, torej do tega, ali je odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 utemeljen, kot tudi ne do tega, ali je podan dodatni pogoj za zakonitost odpovedi po 109. členu ZDR-1 (da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), saj je ugotovilo, da je odpoved nezakonita že zaradi delodajalčeve ''postopkovne'' kršitve po 85. členu ZDR-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043251
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
vožnja pod vplivom alkohola - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - odklonitev strokovnega pregleda
V obravnavanem primeru obdolženec ni zapisnika podpisal, zato mu je poslujoči policisti V. odredil strokovni pregled. Kot je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa obdolženec strokovnega pregleda ni želel opraviti. Navedeno pomeni, da se ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 107 ZPrCP velja domneva, da se je obdolženec strinjal s prvotnim rezultatom, ki ga je pokazal alkotest.
ZZUSUDJZ člen 3. ZS člen 83a. ZPP člen 105, 105/3, 105b, 108, 335, 336, 343, 343/1, 343/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2017) člen 1.
COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pritožba - prepozna pritožba - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - pisna vloga - podpis vloge - vloga v elektronski obliki - elektronska vložitev vloge - elektronska oddaja vlog - elektronski podpis - varen elektronski podpis - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zavrženje pritožbe - lastnoročen podpis - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Če ZPP določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov urada sodišča, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in načine vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema, določa pravilnik, pri čemer mora biti vloga, vložena v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tem pogojem pritožba, vložena 8. 6. 2020, ni zadostila, saj elektronskega podpisa, potrjenega s kvalificiranim potrdilom, ne vsebuje. To pa pomeni, da ne vsebuje pritožnikovega lastnoročnega podpisa, zato je nepopolna (335. člen ZPP). Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže.
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR-1 člen 142, 156.. ZSSloV člen 3, 3-9, 53, 53/2.. URS člen 14, 22.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - zavrnitev dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede delovnih obveznosti, ki bi eventualno lahko posegale v pravico do tedenskega počitka, pa pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič B.B., tožnikovega sodelavca, in C.C., tožniku nadrejenega delavca, ki mu je odrejal naloge, z obrazložitvijo, da je bilo po izvedbi ostalih izvedenih dokazov (listine od A1 do A4, B1 do B14, zaslišanje prič D.D. in A.A. ter zaslišanje tožnika) dejansko stanje že ugotovljeno, zato njuno zaslišanje ni bilo več potrebno. Navedlo je, da B.B., predlaganega glede dejstev, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek in da se je delalo vsak dan, ni zaslišalo, saj naj bi ta dejstva ugotovilo z zaslišanjem tožnika, C.C., predlaganega glede navedb, da evidence toženke niso verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja, pa zato, ker naj bi ta dejstva ugotovilo z zaslišanjem D.D., ki je prav tako kot C.C. tožniku odrejal delo. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, sicer pa jih je potrebno izvesti. Tožnik je namreč zaslišanje sodelavca B.B. predlagal glede dejstev, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, saj se je delalo vsak dan, C.C., tožniku nadrejenega delavca, ki mu je odrejal delo, pa glede trditev, da evidence toženke niso verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja, pa tudi glede obsega dela, ki ga je moral tožnik opraviti.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/3.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZJU člen 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - policist
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pričel teči dne, ko je generalna direktorica dejansko ugotovila razloge za izredno odpoved, pri čemer izvajanja notranjega varnostnega postopka ni mogoče šteti, da je bil delodajalec že takrat seznanjen s kršitvami tožnika.
Če torej tudi za obravnavani primer lahko rečemo, da tožnik v bistvu zahteva plačilo prispevkov ter sledimo stališču o čisti denarni terjatvi iz delovnega razmerja, nas to privede do hitre rešitve o upoštevanju 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar posledično odpravlja dileme o nezastarljivosti, ki jih uveljavlja pritožba tožnika.
Tudi sodišče prve stopnje je pojasnilo kontrahirno dolžnost - skleniti pogodbo v korist tožnika kot tretjega (126. člen OZ), da toženka s KAD sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta in tožnika prijavi v poklicno zavarovanje oziroma ga vključi v pokojninski načrt. Vendar pa ne gre za problematiko, ki bi bila odločilna za sprejem odločitve v obravnavanem primeru - ne glede temelja, ne glede zastaranja. V obravnavanem primeru plačilo prispevkov temelji na prehodni določbi ZPIZ-2, ne na zahtevi za sklenitev pogodbe, v posledici katere naj bi šele nastala obveznost plačila prispevkov. Zato načeloma pravilno poudarjanje pritožbe, da je pravna podlaga plačevanja prispevkov pogodbena, v tem sporu ni odločilno. Prav tako v tovrstnih sporih, predmet katerih je (tudi) plačilo prispevkov, ne more na splošno veljati stališče o čisti denarni terjatvi. V primeru izostanka jasne (zakonske ali pogodbene) podlage namreč ni možno govoriti o čisti denarni terjatvi.
ZZZDR člen 105, 105a, 106, 123, 129, 129a. ZPP člen 414.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - določitev stikov - največja korist otroka - pritožbene novote v zakonskih sporih - nasilje v družini - razveljavitev odločbe
Glavno vodilo pri odločanju o tem, kateremu od staršev se ob razvezi zakonske zveze zaupa otroka v varstvo in vzgojo, je tako po ZZZDR in ZPP kot po mednarodnih konvencijah otrokova korist. Pri ugotavljanju te koristi je treba primerjati vzgojo, ki sta jo starša otroku sposobna nuditi glede na svoje osebne lastnosti in druge sposobnosti ter upoštevati mnenje otroka, če ga je otrok glede na stopnjo svoje zrelosti sposoben svobodno izraziti in tudi razumeti pomen svoje odločitve.
Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. in 129.a člena ZZZDR, podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi staršev (tudi kreditnimi), zato bo moral toženec poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače tako, da bo poprijel za kakšno dodatno delo.
ZDR-1 člen 126, 126/3, 142, 142/1, 154, 154/1, 154/3.. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4.
pravica do odmora - plačilo - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice
Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova kršitve pravice do odmora utemeljilo na pravilni ugotovitvi, da so tožnik in sodelavci v nasprotju z navodili tožene stranke med seboj zamenjevali izmene in neupravičeno evidentirali prisotnost drug drugega na delovnem mestu, zaradi česar niti ni mogoče ugotoviti, v katerih 12-urnih izmenah je tožnik delo opravljal kot edini operater, predvsem pa je v zvezi s tem ključen dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik odmor lahko vzel, ker delo v C. ni bilo tako intenzivno, da bi ga moral opravljati nepretrgoma ves čas izmene.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo za delo za čas opravljenih primopredaj med drugim zavrnilo na podlagi pravilne presoje, da ni dokazano, da je tožnik po koncu vsake 12-urne izmene, v kateri je delo opravljal sam, opravil še primopredajo dela v trajanju 15 minut.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - lastništvo motornega vozila - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Sodišče prve stopnje pred izrekom stranske sankcije odvzema vozila ni zaslišalo lastnika vozila (B.) in ni pridobilo njegovega stališča glede odvzema vozila, s čemer je bila prekršena tudi pravica lastnika do izjave v tem postopku. Pritožba sicer pritrjuje, da je obdolženec zakoniti zastopnik tega kluba, vendar pa sodišče v izvedenem postopku ni dalo možnosti lastniku, da bi izrazil svoje videnje glede potrebe po uporabi vozila in s tem glede nujnosti izreka te stranske sankcije, zlasti, ker gre za klubsko vozilo, namenjeno razvoju športa.
ZDR-1 člen 33, 34, 39, 39/1.. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev konkurenčne prepovedi - javni interes
Javni šoli, ki sta vključeni v isto javno mrežo, si med seboj ne moreta konkurirati, saj je njuna dejavnost v javnem interesu in ni in ne more biti tržno naravnana. Tako tudi tožnica ni mogla in tudi ni kršila prepovedi iz 39. člena ZDR-1.
nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - dejansko opravljanje dela - študentsko delo - praktično usposabljanje
Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo dejansko izkazano, da tako delo predstavlja izpolnjevanje študijskih obveznosti, torej da gre dejansko za praktično usposabljanje na delovnem mestu oziroma opravljanje obvezne prakse in da tako delo tudi ustreza vsem pogojem, ki jih določajo predpisi, na katere napotuje peti odstavek člena 44 ZTuj-2.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043055
ZCes-1 člen 5, 5/6, 5a, 106, 106/1, 121, 121/2, 121/3.
pristojnost za postopek o prekršku - pristojni organ - označitev - sprememba zakona - parkiranje
Pritožba je očitno prezrla spremembo pristojnosti prekrškovnih organov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZCes-1C in se nepravilno sklicuje na drugi odstavek člena 121 ZCes-1 in prezre, da so s spremembo tega zakona v tretjem odstavku člena 121 ZCes-1 cestninski nadzorniki prekrškovni organi za prekrške iz šestega odstavka člena 5 in 5.a člena tega zakona, ki so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, policija pa tudi za prekrške iz člena 5.a ZCes-1.
podaljšanje ukrepa - resna nevarnost - žrtev nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pravice žrtev po zpnd
Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o podaljšanju ukrepov pravilno ponovno ugotavljalo ali obstajajo okoliščine zaradi katerih je sodišče po pogojih, kot jih določa ZPND dolžno zaščititi žrtev in pri tem pravilno upoštevalo pretekla in dosedanja ravnanja predlagatelja ter vse posebnosti konkretnega primera. Ustrezno je ugotovilo, da še vedno obstaja resna bojazen, da bo nasprotni udeleženec izvajal nasilje v primeru srečevanja in skupnega bivanja v solastni nepremičnini, zaradi katerega so mu bili izrečeni ukrepi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044861
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131, 168, 168/3.
odškodninska odgovornost delavca - nastanek škode - višina škode - izgubljeni dobiček - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zvezi z zavrnilno odločitvijo o zahtevku za plačilo izgubljenega dobička pa tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da tožeča stranka s tem v zvezi ni podala zadostnih trditev. Prav tako ne drži zaključek, da ni dokazala temelja zahtevka.
Tožeča stranka je navajala, da je 14. 3. 2019, torej istega dne, ko je toženec zapustil vozilo, prejela e-sporočilo O.O. iz družbe A., iz katerega izhaja "Prosim ne kličite več na to številko". Predložila je tudi izpis kontov za A. za obdobje od januarja 2018 do februarja 2019, iz katerega izhaja promet v skupnem znesku 213.364,80 EUR, ter pojasnila, da je v panogi avtoprevozništva povprečni količnik za izračun čistega dobička 0,096, kar pomeni v povprečju med 9 in 10 % od realizacije. Prevoz za naročnika je dokazovala tudi s potrditvijo naročila zanj za datum 14. 3. 2019. Po tem dogodku pa ni več prejela nobenega naročila družbe A.. O tem je izpovedal direktor tožeče stranke.
V skladu z načelom avtonomnosti urejanja vsebine konkretnega in posamičnega pogodbenega razmerja lahko pogodbeni stranki določita višino pogodbene kazni poljubno, torej po merilih, ki jih izbereta sami. Pogodbeni stranki lahko tudi določita, upoštevata, katere pojavne oblike škode lahko nastanejo pogodbi zvesti stranki zaradi kršitve, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, in v kakšni višini.
Zahteva po konkretizaciji navedb o zmanjšanju ekonomske vrednosti sicer ne more iti tako daleč, da bi se od tožnice zahtevala natančna opredelitev ekonomske vrednosti po višini, lahko pa se zahteva, da tožnica poda vsaj osnovne oziroma izhodiščne podatke za izračun ekonomske vrednosti.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v opisu dejanja v odločbi o prekršku niso navedeni vso znaki prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1. Prekrškovni organ bi namreč moral s konkretnimi očitki utemeljiti razliko med osebno zaznavo po ZDD-1 in takim ravnanjem, ki že predstavlja prikrit preiskovalni ukrep.