ugovor po izteku roka - razlogi za ugovor - realizacija - sklep o izvršbi
Plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, so posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila in jih dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka.
globa za prekršek - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - kršitev določb postopka - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - zdravstvene težave - ustavitev postopka - izjava storilca - pravočasnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Prvostopenjsko sodišče je storilčevo (sicer prepozno) izjavo po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora štelo kot pravočasno, saj se je do navedb storilca v izjavi vsebinsko opredelilo.
Čeprav je bilo sodišču prve stopnje znano, da ima storilec zdravstvene težave, ki bi jih nadomestni zapor lahko poslabšal (saj je to navedel v izjavi), ni postopalo po določbi desetega odstavka 192.a člena ZP-1. Le na podlagi tako dopolnjenega postopka bi lahko sodišče, upoštevajoč storilčeve navedbe v izjavi (ki jo je sodišče štelo kot pravočasno), presodilo, ali je nadomestni zapor v obravnavanem primeru glede na okoliščine obravnavanega primera (storilčevo zdravstveno stanje) sorazmeren in pravičen ukrep.
Višje sodišče je, upoštevajoč storilčeve navedbe glede njegovega zdravstvenega stanja (ki jih je uveljavljal že v izjavi po prejemu obvestila, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora), ki so nedvomno podprte s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom storilčeve zdravnice, A. A., dr. med. spec. psihiatrije iz zasebne specialistične ambulante, ugotovilo, da določitev nadomestnega zapora storilcu glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090893
ZKP člen 16, 26, 26/1, 29, 29/1, 76, 76/3, 87, 87/6, 434, 434/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - ubikvitetna teorija - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca - načelo kontradiktornosti - pravočasnost zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - obvezne sestavine zasebne tožbe
Iz opisa kaznivega dejanja nista navedena ne kraj, kjer naj bi obdolženec deloval, niti kraj, kjer naj bi nastala prepovedana posledica, zato iz predmetnega opisa kraja storitve kaznivega dejanja ni mogoče določiti. Očitno sklepanje o kraju storitve kaznivega dejanja, ki ga ponuja pooblaščenka, ne zadošča. Zato se v tem primeru pristojnost pravilno določi na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP in je pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče (forum domicilii).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00091984
URS člen 22. ZDR-1 člen 6, 74. ZZ člen 36, 36/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/3.
razpis prostega delovnega mesta direktorja zavoda - sodno varstvo zaradi neizbire kandidata - izbira kandidata - obvestilo o izbiri - izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - vodilni delavec - dokazila o izpolnjevanju pogojev - tuj jezik - vpogled v dokumentacijo - učinkovito sodno varstvo - zavrženje dela tožbe - diskriminacija - odškodninski zahtevek
Tožnik je v 15-dnevnem roku iz prvega odstavka 36. člena ZZ vložil tožbo, iz katere izhaja, da izpodbija izbor drugega kandidata in predlaga ponovitev postopka. Kasnejša natančnejša formulacija zahtevka pa v takem procesnem položaju pomeni le dopustno konkretizacijo že pravočasno začetega sodnega varstva.
Izdaja obvestila je zakonska dolžnost organa po 36. členu ZZ, vendar obvestilo o (ne)izbiri po svoji naravi ni odločitev, temveč zgolj informativni akt, zato zoper njega samostojno sodno varstvo ni dopustno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odpravo obvestila z dne 2. 2. 2023, razveljavilo in tožbo v tem obsegu zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 339. člena ZPP).
Pogoj "da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri" je vezan na takšne nepravilnosti v razpisnem postopku, ki zadevajo sam proces izbire in odločanja (npr. pogoje, merila, presojo izpolnjevanja pogojev, sestavo organa, pravila glasovanja ipd.).
Prvostopenjsko sodišče je pri presoji pogoja vodstvenih izkušenj uporabilo preozko razlago razpisa, ko je pogoj "najmanj pet let izkušenj pri delu na vodstvenih položajih" dejansko izenačilo z zahtevami za "vodilno delovno mesto" in ga vezalo na kriterije iz 74. člena ZDR-1 ter na obstoj delovnega razmerja. Razpisni pogoj je bil opredeljen kot: "najmanj pet let izkušenj pri delu na vodstvenih položajih". Takšna formulacija po svoji naravi zajema širši krog vodstvenih funkcij in nalog, ne nujno le sistemizirana "vodilna delovna mesta" v delovnem razmerju.
Tožnik v postopku ni postavil odškodninskega zahtevka, ki je po ZDR-1 edino predvideno pravno varstvo v primeru diskriminacije neizbranega kandidata. Že iz tega razloga njegovo sklicevanje na diskriminacijo ne more vplivati na odločitev o razveljavitvi izbire.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090946
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 426.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - opustitev posesti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ustaljena sodna praksa - ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva
Tožnik je izrecno opustil posest, ko je izjavil, da odhaja, in se izselil. Izjavljeno je nato brez izjeme potrdilo njegovo enoznačno, mesec in pol trajajoče ravnanje. Tožnik namreč po izselitvi ni niti poskusil vzpostaviti dejanske oblasti nad stanovanjem, temveč je sprejel dejstvo, da ima poslej takšno izključno oblast le njegova nekdanja partnerka. Da to sprejema, (ji) je nedvoumno pokazal, ko je slab mesec po izselitvi prosil za dovoljenje, da pride v hišo po svoje stvari, in nato v hišo s tem namenom vstopil, ko mu je ona to omogočila.
Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je prišlo do izpolnitve s subrogacijo po zakonu na podlagi 275. člena OZ in je posledično pravica tožeče stranke zahtevati povrnitev stroškov od tožene stranke dejansko prenehala (in morebiti prešla na naročnika). Če je stroške intervencije res plačal naročnik, jih tožena stranka tožnici ni dolžna povrniti. Navedeno pa ne velja, če ima tožeča stranka kot upravljalec letališča obveznost, da naročniku plačane stroške povrne.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 46. ZPP člen 185. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 42.
delitev solastne nepremičnine - sprememba predloga v nepravdnem postopku - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravičeni predlagatelj - dokazovanje z izvedencem - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - namenska raba zemljišč - dogovor o uporabi
Predlagatelja sta svoj predlog tekom postopka spremenila in namesto delitve nepremičnine predlagala ugotovitev pripadajočega zemljišča. Ni pomembno, da sta to storila šele po izdelavi strokovnega mnenja izvedenke urbanistične stroke. Za tak predlog sta predlagatelja legitimirana na podlagi 1. točke 46. člena ZVEtL-1.
Strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja je podana, kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine v času škodnega dogodka. Medicinska napaka pomeni odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico poslabšanje zdravja. Ravnanje v nasprotju s pravili stroke pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah s strani zdravstvenega izvajalca. Gre za ključno predpostavko odškodninske odgovornosti za zdravniško napako, ki jo mora dokazati pacient oziroma oškodovanec.
ZPP člen 100, 100/1, 137, 154, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
odločitev o stroških postopka - smrt stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - smrt stranke med postopkom - zastopanje stranke po pooblaščencu - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dedičem - sodelovanje v postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
V predmetnem postopku je imela toženka pooblaščenca, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve. Pooblaščenec je po smrti pooblastiteljice ostal pooblaščenec njenih dedičev, in sicer vse do morebitnega preklica pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP). Da sta dediča pooblaščencu pooblastilo kadarkoli preklicala, niti nista zatrjevala.
Dediča sta vstopila na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu (132. člen ZD). Od tega trenutka dalje ju je zastopal zapustničin pooblaščenec, s čimer jima je bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter ustrezna seznanitev z njegovim potekom, vključno z vsemi opravljenimi procesnimi dejanji, ki so bila podlaga za odmero višine pravdnih stroškov.
ZIZ člen 20a, 71. SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/1, 154/3.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - hipotekarni dolžnik - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - predlog za prekinitev postopka - predlog za odlog izvršbe
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa. Obveznost iz prodajne pogodbe do glavnega dolžnika ne predstavlja iste terjatve, kot je terjatev hipotekarnega upnika do glavnega dolžnika. Ker ugotavljanje materialnopravnega prenehanja hipoteke v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnice nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Predlog za odlog izvršbe v predlogu za prekinitev izvršbe ni zajet.
vročitev sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - hišni predalčnik
Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.
Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je lahko podana, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od njih pričakuje, vendar v konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Da bi izvedenec lahko preveril stanje, obseg in vrednost zalog, bi moral dolžnik voditi preverljivo evidenco zalog in prodanega blaga, ki bi se ujemala z blagajniškim poslovanjem oziroma vsakodnevnim prometom v poslovalnici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik take evidence nima ali pa je ne želi predložiti, česar pritožba ne izpodbija. Dokaz z izvedencem tega ne more nadomestiti.
OZ člen 270, 270/1. ZPP člen 7, 212, 286, 319, 337, 337/1.
prenehanje obveznosti - delno plačilo - razpravno načelo - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - časovne meje pravnomočnosti - pritožbene novote - izpolnitev obveznosti
Delno plačilo dolga sicer povzroči delno neutemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na celotni dolg, saj obveznost z izpolnitvijo preneha. Vendar sodišče v pravdnem postopku odloča na podlagi razpravnega načela, ki strankam nalaga, da same priskrbijo procesno gradivo za svoje zahtevke oziroma ugovore. Stranka lahko načeloma to stori zgolj do prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje (tudi še v pritožbi) pa le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti prej, in če se gradivo nanaša na dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (saj se na ta trenutek navezujejo časovne meje pravnomočnosti).
Po oceni sodišča druge stopnje je namreč sodišče prve stopnje premalo upoštevalo premoženjsko stanje predlagateljice, predvsem dejstvo, da je slednja upravičena do brezplačne pravne pomoči, ki je bila odobrena z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 344/2025 z dne 13. 5. 2025 za zastopanje in pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje in z odločbo Bpp 1390/2025 za postopek s pritožbo.
določitev višine preživnine - preživnina za otroka - zmožnost preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - pravica do izjave - pravočasne trditve
Stroški, ki jih specificirajo stranke, sicer nudijo sodišču oporo pri odločitvi, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar je kljub temu treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo.
Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
prekluzija - novi dokazi - rok za vložitev pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - dokaz z izvedencem - potreba po postavitvi izvedenca
Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo.
Zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka.
Za podaljšanje izrečenega ukrepa ni dovolj zgolj bojazen pred nasprotnim udeležencem, saj v času izrečenega ukrepa nasprotni udeleženec izrečenega ukrepa ni kršil, prav tako predlagatelj ne navaja novih okoliščin oziroma dogodkov, ki bi se zgodili po izreku predmetnega ukrepa in bi predstavljal podlago za izrek ukrepa po ZPND, s tem pa predlog za podaljšanje že izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in navezovanja stikov ni utemeljen.
prenehanje obveznosti - izpolnitev - delno plačilo - gospodarski spor majhne vrednosti - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - dejstva in dokazi - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - jasna in določna opredelitev pritožbenih razlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00091350
ZIZ člen 21, 21/1, 53. ZGD-1 člen 513. URS člen 22.
izvršilni naslov - naložitev obveznosti - ugotovitvena odločba - oblikovalna odločba - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost - načelo formalne legalitete - dajatvena tožba - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravica do enakega varstva pravic
Drži sicer, da je lahko izvršilni naslov za izvršbo le listina dajatvene, ne pa tudi (z izjemo davčnih odločb) ugotovitvene (ali oblikovalne) narave. O tem ni dvoma. Ne drži pa, da sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, na katerem temelji predlog za izvršbo v obravnavani zadevi, ni dajatvena listina, oziroma da v njej ni dajatvenega povelja. Res sicer v izreku (I. točka) navedenega sklepa ni zapisano, da "mora oziroma je dolžan nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) predlagatelju (sedaj upnik) omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja)" v v nadaljevanju I. točke izreka sklepa navedene listine, temveč je nepravdno sodišče odločilo, da se predlagatelju (sedaj upnik) omogoči vpogled v konkretne listine. Vendar pa zgolj zaradi takšnega zapisa še ni mogoče šteti, da upnik zoper dolžnika nima listine dajatvene narave.
Dikcija v sklepu I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, da se predlagatelju (sedaj upnik) "omogoči vpogled", lahko pomeni le to, da je nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) dolžan omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja) predlagatelju (sedaj upnik), oziroma da navedeno nedenarno obveznost dolžnik mora izpolniti. Vse drugo je le stvar ubeseditve, ki pa na pravno naravo listine, ki je bila podlaga za vložitev predloga za izvršbo, v ničemer ne vpliva. Nenazadnje je nepravdno sodišče pri oblikovanju svojega izreka zgolj sledilo dikciji določbe 513. člena ZGD-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dogovorjena krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - gospodarski spor - javni sklad - listina - sporazum o krajevni pristojnosti - določna označba listine - stalno prebivališče toženca - stvarna pristojnost - izključna krajevna pristojnost
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Stranki pa se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti. Prav tako se lahko na sklenjeni sporazum sklicuje tudi dolžnik v ugovoru.
Upnik je organiziran v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Po drugem odstavku 482. člena ZPP veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.