redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ob ugotovitvi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo devetnajstih delavcev v obdobju trideset dni, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev, saj gre za delodajalca, ki zaposluje več kot dvajset in manj kot sto delavcev. Ker tožena stranka tega ni storila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpovedni rok
Delodajalec lahko delavcu v času odpovednega roka po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je delavec v odpovednem roku hujše kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. KPND člen 24, 24/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delo - neustrezno delo
Delodajalec mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Če ta možnost obstaja, mu je dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi - vendar le v primeru, če ima zanj ustrezno delo za nedoločen čas. Pri presoji ustreznosti drugega dela je poleg zakonsko določenih kriterijih potrebno upoštevati kriterije iz kolektivnih pogodb, ki veljajo za razporejanje delavcev iz kraja v kraj. Ker je tožena stranka razpolagala le z delom, ki je bilo glede na prebivališče tožnika oddaljeno toliko, da bi pot na delo in z dela trajala več kot dve uri, mu nove pogodbe o zaposlitvi za to delno ni bila dolžna ponuditi.
pogodba o delu - zakup - višina odškodnine - prosti preudarek
Zmotno pa je stališče pritožnika, da v (vsakem) primeru, ko je zahtevek izkazan po temelju, sporna pa ostane le višina, sodišče zgolj zaradi neizkazane višine ne sme zavrniti zahtevka, ampak mora odločiti o višini po prostem preudarku. Sodišče ima namreč v skladu z določbo 216. člena ZPP pooblastilo, da odloči o višini odškodnine po prostem preudarku le, kadar se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V danem primeru pa ni moč zaključiti, da se vrednost oblačil ne da ugotoviti ali bi se dala ugotoviti le z nesorazmernimi težavami.
Ker ni nobenega razloga po katerem bi bilo mogoče stroške nastale z vložitvijo predloga za odlog izvršbe opredeliti kot stroške potrebne za izvršbo, jih tudi ni mogoče naložiti dolžniku.
Sodišče tožnikovemu pooblaščencu na glavni obravnavi ni dovolilo postavljati vprašanj tožniku. ZPP v 2. odstavku 289. člena sicer res določa, da lahko stranka ali pooblaščenec z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki, pričam in izvedencem, vendar pa v sodni praksi in teoriji ni nobenega dvoma, da lahko pooblaščenec stranke postavlja vprašanja tudi svoji stranki. S prepovedjo postavljanja vprašanj tožnikovemu pooblaščencu je bila kršena pravica tožnika, da v postopku razjasni dejansko stanje. Tožnik kot prava neuka stranka ni mogel vedeti, katera dejstva so pravno relevantna, da bi jih v svoji izpovedi lahko sam od sebe izpostavil. Tožniku z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - škodljivo ravnanje
Kljub temu, da očitano ravnanje (neresnično prikazovanje podatkov prometne nesreče z namenom prejema odškodnine) nima neposredne zveze z delovnim razmerjem tožnika, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je nasprotovalo interesom delodajalca.
ZPP člen 163, 163/4, 313, 313/1, 163, 163/4, 313, 313/1. OZ člen 299, 299/1, 378, 299, 299/1, 378.
pravdni stroški - pravica do povračila pravdnih stroškov - zapadlost terjatve - zamudne obresti - paricijski rok
Ker je obveznost povrnitve pravdnih stroškov za toženo stranko nastala šele z izdajo tega sklepa, terjatev na plačilo pravdnih stroškov ni mogla zapasti do trenutka, ko se je o njih odločilo. Prav tako ni zapadla s tem trenutkom, saj mora sodišče, če v sodbi naloži kakšno dajatev, določiti tudi rok, v katerem se mora izpolniti (1. odstavek 313. člena ZPP). To pa je po prepričanju pritožbenega sodišča obenem tudi rok, ki opredeljuje zapadlost terjatve na plačilo stroškov (prim. 1. odstavek 299. člena OZ). Ni namreč logično, da bi v primeru, ko obveznost plačila nastane z izrekom sodne odločbe (4. odstavek 163. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP), obveznost plačila zapadla pred potekom roka, ki je v tej sodni odločbi opredeljen kot rok za izpolnitev te obveznosti. In ker so zamudne obresti objektivna posledica zamude (378. člen OZ), ta pa, upoštevaje obrazloženo, še ni nastopila, je pritožbeno sodišče moralo zavrniti zahtevo za prisojo zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka.
Tožena stranka je ugovarjala aktivni legitimaciji stečajnega dolžnika, češ da tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) lahko vloži poleg upnikov le stečajni upravitelj in ne stečajni dolžnik. Prvostopno sodišče navedenemu ugovoru ni sledilo. Zavzelo je stališče, da je iz celotne ureditve ZPPSL mogoče razbrati, da ima stečajni upravitelj v postopku zlasti vlogo poslovodje in zakonitega zastopnika dolžnika. S takšnim stališčem prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja.
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pritožnikom, da poravnavanje obveznosti, ki se nanašajo na trajno pogodbeno razmerje, v določenih dejanskih okoliščinah ne povzroči zmanjšanja stečajne mase. Vendar pa je takšne okoliščine potrebno zatrjevati. Tožena stranka pa je trdila le, da bi v primeru, v kolikor ne bi prišlo do sklenitve izpodbijanih asignacij, pogodbo razvezala, predmet leasinga pa odvzela, stečajni dolžnik pa bi bil s tem onemogočen pri nadaljnjem poslovanju. Vendar pa teh svojih trditev ni utemeljila. Ni namreč trdila, kaj predmet leasinga predstavlja v poslovanju tožeče stranke, zakaj bi bila zaradi morebitne odpovedi pogodbe onemogočena pri poslovanju, ali je bila vezana prav na toženo stranko kot leasingodajalca in tako dalje. Tožena stranka tudi ni konkretno trdila, da je šlo za plačila, ki so bila nujna za tekoče poslovanje v smislu določbe 2. odstavka 15. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij.
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL. Takšna domneva pa je izpodbojna. Izpodbijati jo mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Ta torej lahko dokazuje, da v času sklenitve izpodbijanih dejanj ni vedel za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe - rok za vložitev tožbe
Delavec lahko uveljavlja transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ob predhodni zahtevi za odpravo kršitve ves čas trajanja delovnega razmerja ali pa neposredno pred sodiščem v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne zadošča za odškodninsko odgovornost toženca, saj lahko ta za zavarovanje svojih premoženjskih pravic in interesov ubere katerokoli izmed pravnih poti, ki mu jih na razpolago daje pravni red. Tudi morebiten neugoden izid kazenskega postopka ne more avtomatično pomeniti toženčeve odškodninske odgovornosti, saj bi, če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninsko pravnih posledic za primer neuspeha v postopku, to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem posledično do izničenja samih pravic. Toženčevo protipravno ravnanje pa je lahko podano, če se kljub zavrženju ovadbe, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe, v pravdnem postopku po izvedenem dokaznem postopku izkaže,saj je ob naznanitvi kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno, saj takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev časti in dobrega imena in posledično škodo. Pomeni krnitev osebnega dostojanstva vsakogar, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je zavržno v vsaki pravno urejeni družbi.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
ZDavP člen 44, 44/2, 46, 46/2, 44, 44/2, 46, 46/2. ZIZ člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4.
izvršilni naslov - davčni postopek - seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov
Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK02716
KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.
Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.
Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.
priposestvovanje - obnova nepremičnine - dobra vera - darilna pogodba - nemo plus iuris
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenega drugega dokaza, da mu je pravna prednica podarila več, kot je razvidno iz omenjene darilne pogodbe, v kateri je opisan obseg in stanje nepremičnine v naravi, brez spornega gospodarskega poslopja, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ta pogodba dokazuje, da si J.K. spornega gospodarskega poslopja ni lastila.
ZZ člen 13, 13. ZGD člen 20, 20. ZIL-1 člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZJRS člen 17, 26, 26/1, 17, 26, 26/1.
firma - slovenski jezik - zavod - znak sestavni del imena
Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).
Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.
Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.