udeležba na glavni obravnavi - prošnja za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb postopka - spor majhne vrednosti
Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.
Sodišče prve stopnje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rabljen in ne nov telefon ter da tudi v trgovinah, kjer se legalno prodajajo rabljeni telefoni, kupec ne dobi pripadajoče dokumentacije za telefon. Enako velja tudi glede polnilca, ki ga je moč kupiti posebej v vsaki specializirani trgovini za mobilne telefone. Tudi okoliščini, da je obdolženka predmetni telefon kupila v gostinskem lokalu, in to od osebe, čigar imena ne ve, sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje kot "čudni" oziroma sumljivi okoliščini. Ti okoliščini je namreč potrebno presojati v luči dejstva, da je obdolženka v kritičnem času delala v gostinskem lokalu, kjer ljudje dejansko večkrat sklepajo posle, na kar pravilno opozarja pritožnik ter, da ni nič nenavadnega, da se obdolženka po treh letih ne spominja imena osebe - stalne stranke v kritičnem času, od katere je kupila predmetni telefon.
ZIZ člen 64, 192, 64, 192. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8, 8/1.
nedopustnost izvršbe - solastninska pravica - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi
Tožnik je kot tretji zatrjeval, da ima glede predmeta izvršbe pravice, ki mu omogočajo, da izvršbo prepreči. Tožena stranka je v izvršilnem postopku uveljavljala poplačilo svoje terjatve s prisilno prodajo zastavljene nepremičnine in da se je ob sklepanju pogodbe zanesla na podatke v zemljiški knjigi. Toženec je kot dobroverni zastavni upnik pridobil zastavno pravico. Ti razlogi utemeljujejo materialnopravni sklep, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, po drugi strani je na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu le-ta v izvršilnem postopku že pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, v tem trenutku pa je tretji, tožnik, lastninsko pravico izgubil.
URS člen 158, 158. ZPP člen 358/4, 3358, 358/4, 3358. ZUP člen 124, 124. ZPIZ-1 člen 25, 25, 25. ZMEPIZ člen 47, 47.
upravni postopek - postopek
Ker je v pravno razmerje, urejeno s pravnomočnimi upravnimi akti mogoče zakonito poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjene predpisane predpostavke, spremembe lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 16.9.1998 do 25.2.2003 za nazaj, v novem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti s prvostopenjskim upravnim aktom z dne 25.2.2003 ni zakonito.
V primeru prijavljenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nasprotju z 25. členom ZPIZ-1 lahko zavod v novem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, spremeni temelj zavarovanja le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta in na ta način zagotovi uresničevanje 25. člena ZPIZ-1 pri vseh tistih zavarovancih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar ob konkurenci večih pravnih temeljev, v nasprotju z vrstnim redom, določenim z zakonom.
ZOR člen 47, 47. ZLNDL člen 2, 5, 2, 5. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
vknjižba pravice uporabe - ničnost pogodbe - vrnitveni zahtevek
Vpis pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini je urejal Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 43/73), ki je sicer zahteval vpis nepremičnine v družbeni lastnini in pravice uporabe. Pravica uporabe je tako imela značaj posebne knjižne pravice. Materialnopravno zmotno pa je izhodišče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil vpis te pravice v zemljiški knjigi konstitutiven za pridobitev same pravice na enak način kot velja to za pridobitev lastninske pravice v smislu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih oziroma 49. člena Stvarnopravnega zakonika. Za takšno sklepanje ni najti podlage v citiranem Zakonu o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini niti v Zakonu o združenem delu.
ničnost volitev članov nadzornega sveta – predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta – objava dnevnega reda skupščine
Volitve članov nadzornega sveta so nične tako, kadar oseba, ki je bila izvoljena, ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kot tudi, kadar postopek predlaganja ni bil v skladu z zakonom. Čeprav zakon določa ničnostno sankcijo kot posledico kršitve predlagalnega postopka, pa je kljub temu potrebno presojati, ali bo z izrekom te sankcije namen zakonodajalca dosežen, kakšna je intenzivnost posega v splošne in posamezne interese.
spor o meji v pravdi - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba
Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja in če se tožnika s tako ugotovljenim potekom meje ne strinjata, lahko sprožita postopek za ureditev meje v upravnem oziroma nepravdnem postopku.
181. člen ZPP v 1. odstavku določa, da lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Ugotovitev, da mejo parcele št. 109/6 k.o. M. na vzhodu v naravi predstavlja zunanji rob zidu stanovanjske hiše tožečih strank predstavlja ugotavljanje dejstev, ki pa v ugotovitveni tožbi ni dovoljeno.
ZOR člen 830, 832, 832/1, 841, 841/1, 830, 832, 832/1, 841, 841/1.
špedicija - potrebni stroški - opozorilna dolžnost - gospodarski posli
Ni mogoče torej govoriti o potrebnih stroških špediterja, v kolikor do njih ne bi prišlo ob njegovem potrebnem skrbnem ravnanju. Če pa je do povečanja stroškov prišlo tudi v posledici vzroka, ki ga ni mogoče pripisati samo špediterju, se naročnik plačilu teh stroškov ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem na neskrbno ravnanje špediterja, v kolikor bi ti stroški nastali tudi, če ne bi bilo neskrbnega ravnanja špediterja.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - odprava pomanjkljivosti
Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka.
V sporu med najemnikom in najemodajalcem v primeru odpovedi najemne pogodbe brez krivdnih razlogov mora sodišče v nepravdnem postopku ugotoviti, ali ponujeno stanovanje ustreza vsem kriterijem iz II. odstavka 106. člena SZ-1 o tem, kaj predstavlja drugo primerno stanovanje in obstoj vsakega posameznega elementa tudi ustrezno obrazložiti.
začetek denacionalizacijskega postopka - nepopolna vloga - pravila o dokazovanju
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
Posestno varstvo je naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi ( odločba Ustavnega sodišča št. 32/94 ). S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. čl. Ustave RS in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. čl. Ustave RS, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da izhaja pravno razmerje med pravdnima strankama iz določil Stanovanjskega zakona, slednji pa je v razmerju do Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih-ZTLR specialnejši predpis. Odločitev v tej zadevi je torej odvisna od ugotovitve, ali spadata obravnavani terasi med skupne prostore, na katerih bi imeli pravdni stranki, zaradi pravne narave skupnih prostorov, solastninsko pravico.
ponovno motenje posesti - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu
Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.
Pritožnik ima zato prav, ko opozarja, da učinkuje obligacijsko razmerje le med pogodbenima strankama in ni mogoče enačiti aktivne legitimacije, ki jo ima lastnik ali upravičenec kakšne druge stvarne pravice proti vsakomur, s pravico pogodbene stranke, ki sme uveljavljati svojo pravico le proti svojemu pogodbenemu partnerju. Izjema od tega načela, to je varstvo pogodbenega razmerja proti tretjim, je podano v primeru, ko je zakupno razmerje vknjiženo v zemljiški knjigi ter v primeru določenem v 70. členu ZTLR.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - hud kratkotrajen strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le, če gre za zmanjšanje močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva, razlogi v sodbi so jasni in prepričljivi, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve, zaradi katere bi bilo treba poseči v sodbo.
predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V novem sojenju bo potrebno presoditi trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na ničnost pravnega posla, ki naj bi bil podlaga za pridobitev lastninske pravice N. in M. L. na obravnavani nepremičnini ter ponovno presoditi okoliščino, da je bila obravnavana nepremičnina pripojena k nepremičnini št. k.o. P.; po drugi strani bo potrebno presoditi tudi ugovor tožene stranke, da tožnik ni bil edini predkupni upravičenec, kar bi lahko vplivalo na utemeljenost oz. neutemeljenost tožbenega zahtevka.