ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 255, 255/1. ZLD-1 člen 3, 3/1, 39, 39/1, 121, 121/2, 121/7. ZZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZZDej člen 20, 20/1. ZJZP člen 3, 94.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - molk organa
Ni mogoče slediti ugovorom toženke, da je ureditev iz 121. člena ZLD-1 nejasna oziroma nepopolna do te mere, da zakona sploh ni mogoče uporabiti oziroma, da je zato zakon v nasprotju z Ustavo. Pri tem sodišče izpostavlja, da je pri razlagi določb ZLD-1 treba upoštevati tudi druge zakone, ki urejajo zadevno področje, kot tudi, da se je o določenih relevantnih vidikih že izrekla tudi sodna praksa.
Iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018, je razvidno stališče, da koncept materialnih preoblikovanj sloni na institutu univerzalnega pravnega nasledstva in da gre (tudi) v takšnem primeru za prenos koncesije s koncesionarja na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na katerega (na ta prenos) pa se v omenjeni zadevi presojana določba tretjega odstavka 42. člena ZZDej ne nanaša. V odločbi U-I-194/17-21 je Ustavno sodišče tudi navedlo (opomba 73), da določba drugega odstavka 74. člena ZJZP dopušča prenos posebne in izključne pravice (torej tudi koncesije) na drugega izvajalca skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju javnega partnerja, to je koncedenta. Tudi iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 903/2013 z dne 11. 2. 2015, je razvidno stališče, da obstajajo področja (kot je upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti, ker bi zgolj z uporabo določb ZGD-1 o univerzalnem pravnem nasledstvu lahko prišlo do obida javnopravnih omejitev, in je zato utemeljeno (z odločbo) ugotavljati, ali je prenos koncesije na prevzemno družbo dopusten in ali so v takšnem primeru izpolnjeni pogoji, ki omogočajo koncedentu, da s prenosom soglaša.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - družinske in zasebne težave
Zatrjevana ekonomska šibkost tožnika brez neke posebne okoliščine, ki bi govorila za njegovo izstopajočo ranljivost in brez izkazanega namernega odtegovanja nujne pomoči, ne spada pod pravni okvir subsidiarne škode. Tožnik je podal preveč pavšalen tožbeni ugovor, da se v delih države, iz katere tožnik prihaja, še pojavlja politična represija in kršenje človekovih pravic, ki da so zaznamovali tožnikovo življenje ter da je državo zapustil zaradi preganjanja zaradi družinskih in sistemskih težav države, ki so skladne s splošnimi dejstvi izvorne države. Zgolj s tem tožnik ni uspel izkazati, da ima zahtevek, ki ni očitno neutemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti - verjetni izgled za uspeh zadeve - napačna uporaba materialnega prava
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni na podlagi z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva.
davčna izvršba - izvršilni naslov - prehodne določbe zakona - zastaralni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja
V kolikor tožeča stranka s sklicevanjem na prehodne določbe ZDavP-2 ugovarja zastaranje pravice do odmere davka, tak ugovor v tem postopku ne pride v obzir. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se namreč lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo uveljavljati ugovorov zoper izvršilni naslov (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Ti se namreč lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov (v obravnavanem primeru s pravnimi sredstvi zoper odmerni odločbi). Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme - breme dokazovanja
Tožnici se je z zahtevo po predložitvi dokazov o načinu pridobivanja premoženja njenega moža oziroma o poslovnih dogodkih, ki so mu omogočili izročitev gotovine, postavilo breme nemogočega dokaza, kar je z vidika učinkovitega varstva pravic nedopustno. Navedeno pa davčnemu organu ne preprečuje nasprotovanja, da je tožnica prejela darilo, vendar v tem primeru dokazno breme preide nanj. Za svoje trditve mora predložiti dokaze in navedbe dokazati, saj zakon za to fazo postopka in ne glede na obseg dostopnih informacij davčnemu organu ne omogoča delovanja na nivoju verjetno ugotovljenega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Upravno sodišče RS odloča o upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči v upravni zadevi na podlagi izpolnjevanja pogojev v skladu z ZBPP, kar velja tako za pravno svetovanje kot za druge oblike pravne pomoči v upravnem sporu. Oblika brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v upravnem sporu se lahko dodeli zgolj za uresničevanje pravice do sodnega varstva v upravnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - delni dostop do podatkov - pravica do dostopa do informacij javnega značaja
Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in, kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZGO-1 člen 96, 96/2.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje za del objekta - priznanje statusa stranskega udeleženca - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - tožnik v upravnem sporu - aktivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe
Drugi odstavek 96. člena ZGO-1 izrecno odloča, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja kot edina stranka samo investitor. Tako že določbe ZGO-1 formalno omejujejo stransko udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, zato uporaba 43. člena ZUP glede stranske udeležbe ni mogoče.
sodelovanje v upravnem postopku - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka (oziroma posamezni tožniki) ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni procesno legitimirana za vložitev tožbe zoper izpodbijano dovoljenje.
ZDDV-1 člen 67, 82, 82-6. ZDDPO-2 člen 12, 16, 29.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - račun - račun za opravljene storitve - sestavine računa - povezane osebe - odbitek DDV - davčno (ne)priznani odhodki - vstopni DDV - rezervacije
Rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravi storitve se praviloma določa z odstotkom od zneska prihodkov, doseženih s prodajo proizvodov ali storitev, za katere je podjetje dalo jamstvo. Tega ne spreminja niti zatrjevano dejstvo, da je družba rezervacije sprostila in plačala davek na dobiček, saj je s tem le prišlo do davčne nevtralnosti na strani družbe, tožnik pa je uveljavljal dohodke iz naslova rezervacij, brez poprejšnjih prihodkov iz naslova prodaje blaga oz. storitev, za katere so dana jamstva.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka se na okoliščine v zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem, ki bi lahko vplivale na tožnikovo sposobnost in s tem možnost, da zaprosi za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, oziroma na njegov položaj v postopku sploh, ne ozre in se o njih v izpodbijanem sklepu in v odgovoru na tožbo ne izreče. Tako ostajajo po presoji sodišča razlogi izpodbijanega sklepa pomanjkljivi v bistvenem in jih kot takšnih ni mogoče preizkusiti.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - fifo metoda
Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega. Posledično ni jasno, na kakšni osnovi je davčni organ kot pravnorelevantno ugotovil, da je tožnik pridobival „delež kapitala v družbi“, pri čemer pa je tudi ugotovil 1,5207% in 42,4412% delež, nato pa skupni poslovni delež 20,4014%; tu se ne ujemajo niti deleži oz. odstotki (če ima tožnik dobrih 20%, kako lahko ima hkrati več kot 40%; če tožnik odsvaja 0,63%, kako lahko kateregakoli od deležev odsvoji v celoti in delno še drugega) niti ni jasno, o kakšnih deležih davčni organ govori.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 121, 121/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - izpolnjena davčna obveznost - sklep o zavarovanju - prenehanje - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena sodba
Med strankama ni sporno, da je bila obravnavana davčna obveznost, ki je bila zavarovana z izpodbijanim začasnim sklepom o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, izpolnjena oziroma plačana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugodilo, saj je izpodbijani sklep prenehal že po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 121. člena ZDavP-2. Po povedanem si tožnik s tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega sklepa, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti in višine sta vsebinska pogoja za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do vseh tožnikovih ugovorov glede obstoja davčne obveznosti (navideznosti posla) in tudi glede višine (da je davčni dolg poravnal) v postopku ni v celoti opredelil, s čimer je bila strojena bistvena kršitev določb postopka izpodbijani sklep pa je posledično nezakonit.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali
V zadnjih dveh do treh letih nobenega izmed konj ni oskrbel veterinar ali kovač. Tožnik, ki se je izrekel za skrbnika vseh konj na posestvu, se ne spomni natančno, kako je bilo poskrbljeno za konje v zadnjih letih, pojasnil pa je, da kovaške oskrbe ni zagotavljal, ker se mu ni zdela potrebna. Ena izmed kobil je bila v izredno slabem stanju, iz katerega je po presoji tožene stranke razvidno večletno zanemarjanje. Na omenjenem posestvu so v letu 2016 odklopili vodo in elektriko. Glede na navedeno je tožnik v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča nastopal v vlogi skrbnika živali in kot tak ni izpolnil zakonske obveznosti v zvezi z rejo živali. Zato je imela tožena stranka v tretji alineji 43. člena ZZZiv podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
Navedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena.
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora biti v odločbi obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe morajo izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.
Iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP.
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5, 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 49.
pravniški državni izpit (PDI) - upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - zapisnik - javna listina - upravni akt - stranka v postopku - adhezijski postopek
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS, da ocena ne more biti predmet upravnega spora, je logično, da potem ne more biti predmet upravnega spora tudi na zapisniku protokolirano dejstvo, da so bile tri ocene negativne. Posledično pa tudi zapisnik sam po sebi ne more biti predmet sodnega varstva. Zaradi tega je sodišče tožbo zavrglo, saj tožnik izpodbija akt, ki niti ni upravni akt niti akt, ki bi se sploh lahko izpodbijal v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.
Drugo tožena stranka je bila kot predsednik izpitne komisije že postavljena, izpit je bil zaključen, s čimer je bilo tudi dejanje zaključeno. Prihodnje negotovo dejstvo, torej ponovna postavitev drugo tožene stranke za člana komisije, pa še ni nastopilo in zaradi tega takega tožbenega zahtevka ni mogoče postaviti. Tako je tudi v primeru tega tožbenega zahtevka podan razlog za zavrženje tožbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker tožnik s tožbo izpodbija dejanje, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu.
Glede tožbe zoper drugo toženo stranko pa je razen iz zgoraj navedenih razlogov podan še dodaten razlog za zavrženje tožbe, saj kot fizična oseba ne more biti tožena stranka v upravnem sporu.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - neprerekana dejstva
Tožnik je v postopku pred upravnim organom sicer zatrjeval, da policija ni ukrenila ničesar, vendar je upravni organ te trditve obrazloženo ocenil kot posplošene (neverodstojne), torej neizkazane. Ker tožnik v tožbi ne ugovarja tej ugotovitvi, sodišče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v zadevi.
Odločanje po nadzorstveni pravici pomeni nadzor hierarhično višjega (drugostopenjskega oziroma nadzorstvenega) organa nad zakonitostjo prvostopenjske upravne odločbe, ki jo je v konkretni zadevi izdal nižji (prvostopenjski) organ. Če je drugostopenjski (nadzorstveni) organ tak nadzor v konkretni zadevi že opravil, bodisi v zvezi s pritožbo ali pa po sami nadzorstveni pravici ali na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, in je drugostopenjski (nadzorstveni) upravni organ v konkretni zadevi sprejel svoje pravno stališče do spornega pravnega vprašanja, ponovna presoja drugostopenjskega (nadzorstvenega) organa o njegovih že zavzetih pravnih stališčih glede določenega pravnega vprašanja v isti upravni zadevi ni mogoča.
Toženka je navedla razumne in logične razloge, zaradi katerih tožnika pogojno ni odpustila s prestajanja kazni, tako da prosti preudarek ni bil uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je določen in tudi niso bile prekoračene njegove meje. Za sklepanje na tožnikovo ponovitveno dejavnosti zadostuje že ugotovitev, da zoper tožnika tečejo pred sodišči v Republiki Sloveniji še drugi kazenski postopki.