KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023478
KZ-1 člen 73, 73/1, 135, 135/2-1. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
odvzem predmetov - pištola uporabljena pri kaznivem dejanju - zaseg predmeta s strani policije
Varnostni ukrep iz 73. člena KZ-1B (odvzem predmetov) se izreka storilcu kaznivega dejanja zaradi njegove nevarnosti, da znova stori kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, da je obdolžencu odvzelo zaseženo pištolo, ker je njegova last, pa tudi ker so sicer tak ukrep narekovali tudi razlogi splošne varnosti, torej da obdolženec ne bi ponovno storil kaznivega dejanja. Glede na dejstvo, ki zagotovo izhaja iz podatkov spisa, sta obdolženec in oškodovanec v hudem sporu, zaradi česar tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da obstaja večja nevarnost za obdolženčevo ponavljanje kaznivega dejanja. Pritožba obdolženca zoper odločbo o izrečenem varnostnem ukrepu je torej iz zgoraj navedenih razlogov neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00000499
ZDR-1 člen 13, 13/1, 81.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 18, 18/2, 45, 45/1, 45/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja - prevara - izvedena priča - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja
Tožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi neveljaven zaradi nedopustne grožnje zunanjega pravnega svetovalca tožene stranke. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč nobena od zaslišanih prič ni potrdila tožničinih navedb, da ji je navedeni pred pričetkom zagovora rekel, da bo v primeru, če sporazuma ne podpiše, v njeni kartoteki in na oglasni deski objavljeno, da je službo izgubila zaradi kršitev delovnih obveznosti. Tudi sicer te besede, četudi bi bile izrečene, ne predstavljajo nedopustne grožnje v smislu drugega odstavka 45. člena OZ.
Utemeljena je pritožbena navedba tožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati psihoterapevta. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da predlagana priča ne bi mogla izpovedati, v kakšnem čustvenem ali psihičnem stanju se je tožnica nahajala v času podpisa sporazuma. Vendar pa je tožnica že s pripravljalno vlogo sodišču prve stopnje predložila psihološko mnenje, v katerem je ta psihoterapevt zapisal, da tožnica po njegovem mnenju v trenutku podpisa obravnavanega sporazuma ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja, ter da sporazuma ni sklenila s pravo voljo. Sodišče prve stopnje bi zato predlagano izvedeno pričo moralo zaslišati. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za presojo, kaj bi glede stanja tožnice v trenutku podpisa sporazuma izvedena priča lahko izpovedala, in kaj ne. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vpis lastniske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Na sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu se nahaja klavzula, da je odločba pravnomočna. Če pritožnik meni, da to ne drži in da o njegovi pritožbi še ni bilo odločeno, bi moral doseči razveljavitev navedene klavzule. Potrdilo o izvršljivosti odločbe izda sodišče oz. organ, ki je odločal v zadevi na prvi stopnji, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti pa na podlagi 42. člena ZIZ razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom isti organ.
URS člen 25.. ZPP člen 11, 19, 86, 86/3, 86/4, 91, 333, 377.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - denarna kazen - zloraba pravice do sodnega varstva
Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva, kakor izhaja iz sklepa Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-3427/07-34, U-I-287/07-24 z dne 6. 11. 2008. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da toženkin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva - njeno vlaganje vsebinsko praznih pravnih sredstev in obravnavanje ter pojasnjevanje enih in istih procesnih vprašanj pomeni zlorabo. To ni namen pravice do pravnega sredstva in nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Konkreten dejanski stan norme iz 11. člena ZPP je bil izpolnjen, sankcija denarne kazni pa zato utemeljeno izrečena.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Predpisani obličnosti je zadoščeno, kadar sta v pisni obliki dana izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, in če je identificirana obveznost glavnega dolžnika.
Toženec ne more uspešno ugovarjati, da je bila njegova poroštvena izjava namenjena zavarovanju nekega drugega posla in ne tistega, ki izhaja iz pisne poroštvene izjave, niti da je njegova obveznost prenehala že, ko je bil ta (drugi) posel izpolnjen. Temeljna značilnost poroštva je namreč njegova akcesornost v razmerju do zavarovane obveznosti. Skladno s tem ni mogoče nove ali druge obveznosti zavarovati z obstoječim poroštvom.
predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - narok - pasivna legitimacija - verjetnost terjatve - obstoj skupnega premoženja - objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Kršitve sodišče ni storilo s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka tudi v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
Če bo v postopku ugotovljeno, da nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, sodijo v skupno premoženje, s posegom v delež prvega toženca ne bodo v ničemer prizadete pravice druge toženke. Če bo ugotovljeno, da nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, bo tožničin tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker pa je druga toženka po zemljiškoknjižnih podatkih edina lastnica spornih nepremičnin, je pravilno zajeta kot toženka v pravdnem postopku in kot dolžnica v postopku za izdajo začasne odredbe.
prijava terjatve v stečajni postopek - občasne dajatve - terjatev poroka do glavnega dolžnika
Po splošnem pravilu, določenem v 252. členu ZFPPIPP, pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tudi za še ne zapadle terjatve in te je po določilu prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP tudi potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Takšna je tudi obravnavana terjatev. Gre za terjatev občasnih dajatev - obrokov s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih, odplačujejo glavnica in obresti. Takšne občasne denarne terjatve do stečajnega dolžnika pa se z začetkom stečajnega postopka tudi pretvorijo v enkratno denarno terjatev (člen 254 OZ). To terjatev je torej upnik skladno z določbo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP moral prijaviti v stečajni postopek, saj bi sicer njegova terjatev do stečajnega dolžnika, v tem primeru poroka, prenehala. Po citirani določbi morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Stališče tožeče stranke, da tožena stranka ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od poroka, ker da terjatev še ni zapadla, je zato zgrešeno. Res je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kot ta izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe. Tudi drži, da celotna obveznost iz naslova danega kredita do glavnega dolžnika še ni zapadla v plačilo, toda upoštevaje zgoraj navedeno določbo 254. člena in prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP se je terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika pretvorila v enkratno terjatev, kot tako pa jo je v skladu z določbo 296. člena istega zakona tožena stranka priglasila v stečajni postopek in stečajni upravitelj stečajnega dolžnika jo je tudi utemeljeno priznal. Priznal jo je pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če glavni dolžnik to terjatev v kakršnemkoli delu plača.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-2, 80, 80/2, 80/3, 80/3-1, 142, 142/1, 142/1-3. ZDru-1 člen 5, 8, 13, 13/3.
prisilna poravnava – imenovanje članov upniškega odbora – presoja pritožbeno uveljavljane prirejenosti terjatve – ovire za imenovanje člana upniškega odbora
Sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora ni dolžno preizkušati, ali so podatki v seznamu dolžnika o imetnikih navadnih terjatev in višini le-teh pravilni.
smrt stranke tekom postopka - pravni naslednik - sklenjen dedni dogovor med dediči glede spornega premoženja - aktivna legitimacija
Tožnik je tekom postopka umrl. Njegova pravna naslednica je zahtevala, da se celoten znesek odškodnine oz. neplačanih stroškov izplača le njej. Dediča sta sklenila dedni dogovor že tudi glede premoženja, ki ga je v tem postopku uveljavljal njun pravni prednik. Glede na sklenjeni dedni dogovor pa je edina dedinja prva tožnica, zato je tudi zahtevek postavljen pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002791
ZKP člen 270, 270/2, 276, 276/2, 277, 277/1, 284, 284/1. KZ-1 člen 228, 228/1.
ugovor zoper obtožnico - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Presoja, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, je predmet tako imenovanega vsebinskega ali materialnega preizkusa, ki ga v fazi obtožnega postopka (XIX. poglavje ZKP) lahko opravi le zunajobravnavni senat, ko odloča o ugovoru ali o zahtevi predsednika senata po 284. členu ZKP.
V opisu dejanja poslovne goljufije navedeno kasnejše ravnanje obdolženca sicer lahko kaže na obstoj njegovega že prvotnega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe, vendar le, v kolikor je v opisu tudi ta konkretiziran; ne more pa obdolženčevo kasnejše ravnanje nadomestiti izostalega opisa njegovega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082743
ZPP člen 13, 78, 78/2. ZDPra člen 1, 7. URS člen 26.
predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugovor navidezne pogodbe - zastopnik države - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje sodnika - napačna odločitev sodišča - odškodninska odgovornost države - pretrganje vzročne zveze - odvzem osebne izkaznice
Pravdno sodišče lahko predhodno vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, reši samo in mu postopka ni treba prekiniti. Izjema velja samo, če posebni predpisi drugače določajo. To za konkretni primer ne velja, saj konkretno vprašanje, ki ga je sodišče reševalo kot predhodno, spada na področje pravdnega postopka. Ali sodišče o predhodnem vprašanju lahko odloči, tudi ni odvisno od morebitne postavitve vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, pa te odločitve ne izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je bila tožniku osebna izkaznica odvzeta, tudi sicer ni predstavljalo ovire za sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa. Vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo zato tudi iz tega razloga ni.
Trditve o očitnem nesorazmerju med obveznostmi pogodbenih strank bi lahko predstavljale razlog za razveljavitev pogodb zaradi čezmernega prikrajšanja v smislu 118. člena OZ, vendar v tem delu pritožnica sodbe ne izpodbija. Glede na navedeno tožnica od toženca ne more zahtevati plačila višje (tržne) vrednosti za prodani nepremičnini, saj je za izpolnitev pogodbene obveznosti pravno odločilna zgolj s pogodbo dogovorjena cena.
pravica do popravka - pravica do odgovora - objava popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - vsebina popravka - odklonitveni razlogi
Predmet sodnega varstva je lahko izključno objava povsem identičnega zahtevka, kot je bil predhodno neuspešno uveljavljan zoper urednika. Zato so meje upoštevnega dejanskega stanja določene že z zahtevkom odgovornemu uredniku, predmet sodnega odločanja pa je izključno utemeljenost zavrnitve oziroma neobjave zahtevka, kakršen je bil predhodno uveljavljan.
Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote, zato zahtevka ni mogoče razstaviti na tiste dele, ki določbam ZMed ustrezajo in na tiste dele, ki mu ne. Obstoj odklonitvenega razloga glede posameznega dela tako povzroči upravičeno zavrnitev objave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085219
OZ člen 480, 480/1. URS člen 23. EKČP člen 6. ZPP člen 112, 112/8.
pravice kupca – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – materialni prekluzivni rok – prekluzija – pravočasna vložitev tožbe, vendar na nepristojno sodišče – izguba pravic – pravica do sodnega varstva – pravica do dostopa do sodišča
Po oceni višjega sodišča je stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, nesorazmerno z vidika ustavnih in konvencijskih pravic, predvsem 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo nastop prekluzije in tožeči stranki onemogočilo celostno vsebinsko obravnavo zahtevka, čeprav je v predpisanem enoletnem roku s tožbo jasno izrazila voljo, da želi sodno varstvo svojih (civilnih) pravic. Drži sicer, da je tožbo vložila pred nepristojnim sodiščem. Vendar zakonodajalec v prvem odstavku 480. člena OZ ni predpisal, da bi moral kupec v roku enega leta vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Določba prvega odstavka 480. člena OZ od kupca, če se želi izogniti nastopu prekluzije, zahteva (le), da zoper prodajalca najkasneje v roku enega leta uveljavlja sodno varstvo. Ta pogoja pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen, zato po prepričanju višjega sodišča pravica tožeče stranke iz naslova uvelajvljanja stvarnih napak ni mogla ugasniti.
načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - izdaja izvršilnega naslova po začetku stečajnega postopka - dovoljenost izvršbe - obveznost stečajnega dolžnika
V konkretnem primeru je odločilnega pomena dejstvo, da je pravdno sodišče po tem, ko je bil nad tožečo stranko (sedaj dolžnik) 8. 4. 2011 začet stečajni postopek in je po razveljavitvi odločitve o pravdnih stroških (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 212/2011 z dne 25. 5. 2011) ponovno odločalo o obveznosti njihovega povračila, kljub dejstvu, da je bila tožeča stranka v postopku stečaja, o pravdnih stroških odločilo tako, da je tožeči stranki (sedaj dolžnik) naložilo, da je dolžna toženim strankam (sedaj upniki) plačati 308.299,00 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1383/2009 z dne 12. 8. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 236/2012 z dne 10. 7. 2012). Glede na navedeno so upniki, ki razpolagajo s takim izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka, upravičeni izterjati to denarno terjatev tako kot ta glasi oziroma izhaja iz izvršilnega naslova. Skladno z načelom stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v določbi 17. člena ZIZ, je namreč sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov kot se ta glasi, zato ne more upniku prisoditi manj, več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj kakorkoli posegati. Ob pojasnjenem sodišče zato v izvršilnem postopku ne more posegati v takšen izvršilni naslov in ni pristojno presojati, ali bi morali upniki to terjatev prijaviti v stečajnem postopku oziroma ali gre za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. To bi dolžnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma bi lahko bilo predmet presoje pravnih sredstev v pravdnem postopku.
Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.
Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnosti. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnosti in da je insolventnosti obstajala v času oprave izpodbojnih dejanj, mora postaviti tožeča stranka sama.
Tožeča stranka v pritožbi ni uveljavljala, da bi prvostopenjsko sodišče storilo kakršnokoli kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti v času oprave izpodbojnih dejanj. Tožeča stranka je glede tega sama nosila trditveno in dokazno breme. Tožena stranka jo je opozorila na to, da niti ni postavila konsistentnih trditev in pa, da nosi dokazno breme sama. Dokazni predlog, s katerim bi se lahko ugotovilo, ali je obstajala insolventnost v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj, je tožeča stranka umaknila. Ker tožena stranka ni nosila dokaznega bremena glede insolventnosti, tudi na njen predlog ni bilo potrebno izvesti dokaza z izvedencem.
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila insolventna v času oprave po njej izpodbijanih dejanj. S tem je manjkala ena temeljnih predpostavk za uspešno izpodbitje pravnih dejanj.
odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodbe hrbtenice - okrnitev vida - enotna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vzročna zveza - telesne bolečine - strah - skaženost
Če je odškodnina glede na podobne primere iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti nekoliko previsoko določena, pa je ta presežek treba upoštevati (dodati) pri pravični oceni odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz teh razlogov je celotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, kot jo je tožnici priznalo sodišče prve stopnje, ustrezna.
Ocena stopnje zmanjšanih življenjskih aktivnosti pri tožnici, kot je navedena v izvedenskem mnenju, ne more predstavljati zgolj matematičnega seštevka označenih stopenj okrnjenosti funkcioniranja tožnice, kot je to storila toženka, zato pritožbeno sodišče to vrednostno oceno iz izvedenskega mnenja ne sprejema kot tiste odločilne okoliščine, od katere bi bila odvisna določitev višine odškodnine. Če pa se že mora izjasniti, pa sprejema vrednostno oceno sodišča prve stopnje. Bolj kot ta ocena pa so pomembne ugotovitve iz izvedenskega mnenja, v katerih so predstavljene konkretne okoliščine in področja, na katerih so življenjske aktivnosti tožnice zmanjšane zaradi škodnega dogodka.
OZ člen 150, 152, 152/1, 152/2, 153, 187. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu – delovna nesreča – delo na višini – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – opaž – skrite napake – odgovornost imetnika stvari – odgovornost naročnika in izvajalca del – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 152. člena OZ imetnik stvari odgovarja poleg dejanskega uporabnika stvari, če je škoda posledica kakšne skrite napake ali skrite lastnosti stvari, na katero imetnik uporabnika ni opozoril. Sodišče se mora v ponovljenem sojenju zato opredeliti tudi do podanih trditev in ugovorov glede skritih napak na izročeni stvari.
Toženka je navajala in dokazovala, da so njeni pravni predniki najkasneje leta 2003 nasprotovali izvrševanju služnostne pravice hoje in vožnje. Sodišče prve stopnje bi se na podlagi pravilne uporabe drugega odstavka 217. člena SPZ moralo opredeliti tudi do navedenih trditev.