CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000498
URS člen 22, 23.. ZDR člen 6a.. ZPP člen 4, 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v svojih razlogih nima navedeno, kateri dokazi so bili izvedeni, kateri dokazi so bili zavrnjeni in razloga za njihovo zavrnitev. Sodišče prve stopnje svoje odločitve, da se neizvedene dokaze zavrne, ni obrazložilo niti na naroku za glavno obravnavo. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagata stranki. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Vendar mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenimi zahtevami. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ugotovitvi, da je tožnica spornega dne kadila na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila 1. čl. Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih, s čimer je storila hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. tč. 4. čl. Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero ji je bila na podlagi 4. odst. 12. čl. tega pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Ugotovljeno je nasprotje med izvedenskim mnenjem in izpovedbo lečeče psihiatrinje. Tožnik pri tem utemeljeno opozarja, da bi v takih primerih bilo potrebno najprej zaslišati lečečo zdravnico ter šele nato pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca, saj bi sodni izvedenec pri podaji mnenja lahko upošteval tudi izpovedbo lečeče zdravnice. Iz ustno podanega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je upošteval le izvide, s tem da v njih podrobnejše tožnikovo zdravstveno stanje ni bilo opisano. Ker drugega zapisa v izvidih ni bilo, izvedenec naj ne bi imel objektivne podlage za drugačen zaključek, kot ga je v sporni zadevi podal. V tem primeru gre za pomanjkljivo izvedensko mnenje, kajti izvedenec se ni opredelil do dodatne obrazložitve, ki jo je podala lečeča psihiatrinja. Tožnik je zaradi razjasnitve dejanskega stanja predlagal izvedbo dokazov, ki pa jih sodišče prve stopnje ni izvedlo niti ni navedlo razlogov za takšno odločitev. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZZ člen 36, 36/1.. ZSV člen 56, 56/1, 56/1-1, 69, 69/1, 69/2.
neizbran kandidat - izbirni postopek - sodno varstvo - javni zavod - direktor - izobrazba
Na podlagi podatkov življenjepisa izbrane kandidatke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izbrana kandidatka v letu 1998 z diplomo visoke šole za socialno delo pridobila visoko strokovno izobrazbo, ki je bila za zasedbo prostega delovnega mesta ustrezna glede na 1. alinejo prvega odstavka 56. člena ZSV v zvezi z 69. členom ZSV. S tem je izpolnila pogoje zahtevane strokovne izobrazbe. Izbrana kandidatka je po pridobljeni diplomi opravila pripravništvo (od 30. 6. 1998 do 30. 3. 1999), pri toženi stranki je bila kot diplomirana socialna delavka zaposlena tudi od 13. 3. 2000 do 19. 12. 2004 (ko je hkrati opravljala delo socialne delavke in vodje službe za pomoč na domu), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izbrana kandidatka s temi delovnimi izkušnjami izpolnila zahtevani razpisni pogoj delovnih izkušenj.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj za vse kandidatke ugotavljala iz njihovih življenjepisov, čeprav bi morala od njih dodatno zahtevati predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega razpisnega pogoja. S tem je kršila postopek za izvedbo razpisa, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Ugotovljeno je namreč bilo, da je izbrana kandidatka v svojem življenjepisu navajala točne podatke o pridobljenih delovnih izkušnjah.
starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Zavzeto je stališče, da so delavci policije vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj za njih ni urejeno zavarovanje na drugi podlagi, in da imajo status zavarovanca, opredeljen v 45. točki 7. člena ZPIZ-2. Prav tako imajo pravico do starostne pokojnine, definirano v 36. točki 7. člena istega zakona, kot pokojninski prejemek brez odbitka, ki jim pripada ob dopolnitvi predpisane starosti in izpolnitvi predpisane pokojninske dobe. Poudarjeno je, da zakon ne izključuje nobene skupine glede izplačevanja 20 % zneska starostne pokojnine, niti ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. Po zavzetem materialno pravnem stališču v dosedanji sodni praksi se je 3. odstavek 38. člena ZPIZ-2 nanašal na starostno pokojnino po vseh predpisih, torej tudi tistih, ki urejajo pridobitev pravice po posebnih predpisih. Tožena stranka drugačne interpretacije seveda ne more uspešno zatrjevati niti s sklicevanjem na 39.a člen ZPIZ-2B1, saj je novelirana ureditev uveljavljena šele s 1. 1. 2016 in za predmetno zadevo ni uporabljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VSC0004813
OZ člen 180, 180/1, 239. ZPacP člen 20. ZPP člen 286.
odškodninska odgovornost - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - višina škode- odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, zato je potrebno tovrstne odškodninske zahtevke presojati z uporabo določb o poslovni odškodninski odgovornosti. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom (tudi z ukinitvijo določenega zdravljenja) povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. V zvezi z očitkom o nesklepčnosti tožbe tako pritožnica neutemeljeno meni, da bi morala tožnika zatrjevati, da ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v ukinitev zdravila Marevan ne bi privolila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in zmanjšala število delavcev za dve delavki "in pol", pri čemer so bile tožničine naloge porazdeljene med ostale delavce. Tožničino delovno mesto referent za podporo zastopnikom je tožena stranka kasneje tudi ukinila s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožena stranka tožnici utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Služnost stanovanja, torej le rabe in uživanja stanovanja, ne predstavlja takšnega bremena oziroma obveznosti, kot je določena v 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih, da bi bil lastnik stanovanja užitkarju zavezan plačevati institucionalno varstvo ali zagotavljati oskrbo na domu, torej oskrbo in pomoč v različnih oblikah v primeru bolezni ali starosti. Takšna zaveza bi morala biti dogovorjena. Ker si je upravičenka v darilni pogodbi z zavezancem (sinom) izgovorila le osebno služnostno pravico užitka na podarjenem solastninskem deležu na določeni nepremičnini, ni pa si izgovorila ničesar drugega, obdarjenec pa se ni zavezal k ničemur, niti k zagotavljanju oskrbe na domu, niti k kakršnemu koli nudenju pomoči v primeru starosti ali bolezni, za vrednotenje služnosti stanovanja v solastninskem deležu podarjene nepremičnine pri določitvi prispevka zavezanca v 3. odstavku 18. člena Uredbe ni podlage. V konkretnem primeru zato velja 5. odstavek 18. člena Uredbe in določanje prispevkov zavezancev, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000460
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - subjektivni rok za zastaranje
Tožeča stranka je zoper toženca, ki je bil pri njej zaposlen kot vodja komerciale, vložila tožbo za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji izvirala iz pogodbe o komisijski prodaji službenega vozila, sklenjene med tožečo stranko in drugo družbo, ki jo je za tožečo stranko brez pooblastila podpisal toženec. Vrednost vozila (ki ga je kasneje odkupil toženec kot fizična oseba) ni bila njegova tržna vrednost, temveč le vrednost v višini zadnjega obroka leasinga, ki ga je tožeča stranka plačala leasingodajalcu. Tožeča stranka je preko svojega direktorja izvedela za toženca kot povzročitelja škode in za škodo pred julijem 2011, zato je tožbo (ki je bila vložena 24. 7. 2014) vložila po preteku subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 352. člena OZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156, 158, 158/2, 158/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta je organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje. Na podlagi te določbe javnemu uslužbencu lahko preneha delovno razmerje, ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog).
nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje ukrepa - veljavnost ukrepa
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe - sodne počitnice - štetje rokov - procesni rok
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila vročena toženi stranki dne 15. 7. 2016, njena, z navadno pošto poslana pritožba z datumom 30. 8. 2016, pa je prispela na sodišče prve stopnje dne 31. 8. 2016. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2016. Rok za pritožbo se je iztekel v torek 30. 8. 2016. Sodišče prve stopnje je z navadno pošto poslano pošiljko s pritožbo prejelo šele v sredo 31. 8. 2016, zato je bilo treba pritožbo zavreči kot prepozno (prvi odstavek 343. člena v povezavi s 352. členom ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je 1. 10. 2015 sodelavko večkrat porinila v steno, vpila, naj ji vrne dokument ter ji ga nato poskušala s silo odvzeti iz žepa. Pri tem jo je popraskala po roki, tako da je sodelavka poiskala zdravniško pomoč. Tožnica je z svojim ravnanjem nedovoljeno posegla v osebno integriteto sodelavke. S tem je huje kršila 9. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi ter določbi 35. in 37. člena ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
plačilo razlike plače - letni dopust - nadomestilo plače - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - pravilnik - ustavnost in zakonitost - pravica do sodnega varstva
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo o tem, ali sta pravilnika toženke, na podlagi katerih je bila tožniku obračunana plača iz delovne uspešnosti, zakonita in ustavna, ampak je odločilo, da v ureditev delovne uspešnosti v pravilnikih ne more poseči, ker je zatrjevano neskladnost splošnih aktov s hierarhično višjimi akti mogoče uveljavljati in presojati le v kolektivnem delovnem sporu. Pravilno se sklicuje na odločitev pritožbenega sodišča v podobnem primeru, da sodišče lahko v individualnem delovnem sporu odloča o zakonitosti posameznega splošnega akta delodajalca, pri tem pa odločitev velja le v tem sporu. V kolikor ne bi bila podana takšna dolžnost prvostopnega sodišča, bi bila tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva, ker sam ne more sprožiti kolektivnega delovnega spora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023542
ZKP 371, 371/1, 371/1-11. ZOPOKD6, 6/1.
goljufiv namen - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - odvzem premoženjske koristi - stečaj
Obrazložitev sodbe ne potrjuje pritožbene trditve, da sodba o goljufivem ravnanju obdolženca tako ob sklenitvi kot v času izvajanja kupoprodajne pogodbe nima razlogov.
poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Nadzorni svet tožene stranke je dne 14. 12. 2015 prejel sklep, da se tožnik z dnem 14. 12. 2015, na osnovi 4. alineje 15. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 8. 2015, razreši z delovnega mesta predsednika uprave družbe (prvi odstavek). Drugi odstavek navedenega člena pa izrecno določa, da z dnem 14. 12. 2015 preneha delavcu tudi delovno razmerje v družbi. Tožena stranka je tožniku 19. 12. 2005 podala tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je navedla, da delovno razmerje pri toženi stranki delavcu preneha z iztekom zadnjega dne 15-dnevnega odpovednega roka. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da v kolikor delovnega razmerja ni več (ker je bila na primer delavcu vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki učinkuje takoj, ali je potekel odpovedni rok pri redni odpovedi), je nova odpoved nična, ker nima pravne podlage. Kot je izpovedal sam tožnik je sklep nadzornega sveta prejel 22. 12. 2015, pri čemer ga ni izpodbijal, tožbo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vložil 28. 1. 2016. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje te odpovedi.
URS člen 22.. ZPP člen 140, 140/1, 140/2, 140/3, 141, 142, 143.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - fikcija vročitve - odsotnost pravdne stranke - daljša odsotnost
Ker je bil toženec odsoten za daljši čas, in sicer se je nahajal v tujini, niti fiktivna vročitev tožbe niti vročitev vabila družinskemu članu ni bila pravilna. Tožencu je bil zato onemogočeno, da uresniči svojo pravico do izjave v postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
Regulacijske začasne odredbe je v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS št. Up 275/1997 z dne 16. 7. 1998 potrebnoi razlagati omejevalno, pri čemer mora biti tehtanje razlogov presojano strogo. Začasna odredba pa se v takšnem primeru izda pod pogojem, da je le-ta upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe.
Pri odločanju o ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi sodišče ne presoja postavljenega tožbenega zahtevka, temveč zgolj upravičenost izdaje začasne odredbe z vidika uspeha tožbe, pri čemer je verjetnost podana takrat, ko je razlogov v prid določenega zaključka več od tistih, ki kažejo nasprotno.