redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, mora kot delodajalec dokazati, da je pri njej nastal poslovni razlog, zaradi katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti - zamuda
Ali je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zneska 17,99 EUR za obdobje od 21. 1. 2016 do 19. 2. 2016, je odvisno od tega, ali je tožena stranka z izplačilom bila v zamudi. Ker je tožniku bila nova višina denarne socialne pomoči priznana šele z odločbo z dne 10. 2. 2016 in je prvo izplačilo po tej odločbi bilo 19. 2. 2016, tožena stranka ni bila v zamudi, saj je pravica nastala šele z izdajo nove odločbe. Tožniku je bil tako novi, višji znesek denarne socialne pomoči, izplačan skladno z odločbo z dne 10. 2. 2016, in ker toženka z izplačilom ni bila v zamudi, tožniku tudi ne gredo zamudne obresti.
starostna pokojnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz predhodne pisne informacije ZPIZ Slovenije o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, ki je upošteval znižanje starostne meje zaradi skrbi za otroke, izhaja, da bo tožnica pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnila 23. 11. 2019, ko bo dopolnila starost 58 let, 8 mesecev, 0 dni ter 40 let, 3 mesece in 23 dni pokojninske dobe. To pomeni, da je tožnici v času podaje odpovedi do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, tožena stranka pa ni pridobila njenega soglasja za odpoved. Ker tožena stranka ni upoštevala tožničinega varstva pred odpovedjo, je izpodbijana odpoved nezakonita.
znižanje plačila vrtca - obnova postopka - predlog - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožeči stranki odločba Centra za socialno delo glede plačila za program vrtca ni bila vročena. Iz okoliščin primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka za to odločbo in njeno vsebino zvedela, ko je bila ta vnesena v distribucijski modul. Dejstvo, da imajo vsi, ki morajo izvrševati odločbe, možnost vpogleda v modul, ne daje podlage za zaključek, da se je tožeča stranka z odločbo z dne 2. 9. 2014 seznanila, ko je bila vnesena v distribucijski modul (dne 2. 9. 2014). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je odpravilo izpodbijane odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo Centru za socialno delo v ponovno upravno odločanje, saj je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka skladno s četrtim odstavkom 261. člena ZUP v roku enega meseca, torej pravočasno.
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, saj je bila vmesna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča izdana dne 19. 3. 2015, časopisni članek, iz katerega izhaja izjava tožnika v zvezi z nezgodo pri delu, pa je bil objavljen 13. 9. 2016. Izjava tožnika, tudi če bi bila dejansko taka, kot je bilo objavljeno v spornem časopisnem članku, ne more predstavljati novega dejstva ali novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v pravnomočno zaključenem postopku, saj v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni obstajala. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog za obnovo postopka.
ZPIZ-2 člen 429, 429/4.. ZPIZ-1 člen 455, 455/3, 455/3-2.. ZPIZ člen 254, 254/1, 254/2.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - gostota zavarovalne dobe
Tožnik bi pridobil pravico do starostne pokojnine le pod pogojem, da bi v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji. Tožnik ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - dokončna odločba - izredno pravno sredstvo - invalid III. kategorije invalidnosti - neprava obnova postopka
Zgolj zaradi pridobitve novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni dopustno ustavljati izplačevanja pravnomočno priznanih invalidskih dajatev vse dotlej, dokler novo priznane vsebinske pravice na podlagi preostale delazmožnosti niso realizirane. Ustavitev izplačevanja je načeloma dopustna le ob sočasnem priznanju in odmeri nove denarne dajatve.
Razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe ob uporabi izrednega pravnega sredstva iz 183. člena ZPIZ-2 glede na 3. odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. To pomeni, da za nazaj, torej za čas pred prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma po izdaji odločbe, odločba izdana na temelju neprave obnove postopka ne more učinkovati. Razveljavitev lahko učinkuje samo ex tunc, torej samo za naprej in se pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe že nastale, ne morejo odpraviti. Enak učinek, torej samo za naprej, je v 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen tudi za spremembo dokončne odločbe.
regresni zahtevek - nezavarovano vozilo - uporaba vozila - lastnik vozila
Voznik vozila je dolžan plačati zavarovalnici znesek izplačane odškodnine za škodo, nastalo pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila.
začasna nezmožnost za delo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - potrebni stroški
ZOdv v 5. odstavka 17. člena določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, za svoje delo upravičen do polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna je bil omejitev javnofinančnih učinkov novele OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakega plačila odvetniških storitev kot odvetniki sicer. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv torej velja tudi v danem primeru, ko je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.
ZGD-1 člen 290.. ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 94, 94/3, 200, 200/3.
direktor - pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodno varstvo
Managerska pogodba, ki je bila sklenjena med strankama, je po vsebini predstavljala tudi pogodbo o zaposlitvi. Managerska pogodba je namreč uredila dvojni položaj tožnika, njegov statusnopravni položaj glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in s tem organa družbe na podlagi 290. člena ZGD-1 in njegov delovnopravni položaj delavca na podlagi 72. člena takrat veljavnega ZDR. Iz osnovnih določil managerske pogodbe izhaja, da se s to pogodbo urejajo tudi delovnopravni elementi razmerja, iz predmeta pogodbe (in ne le iz uvodnih ugotovitev pogodbenih strank) pa izhaja, da ima tožnik sklenjeno delovno razmerja za nedoločen čas, za čas trajanja te pogodbe pa se delovno razmerje ureja po določbah zakona, te pogodbe in kolektivne pogodbe. Za pravilno rešitev tega spora je torej ključna ugotovitev, da ima managerska pogodba dvojno pravno naravo, statusnopravno in delovnopravno. Statusnopravni del pogodbe se nanaša na tožnikovo funkcijo glavnega izvršnega direktorja tožene stranke in je tudi vezan na čas trajanja te funkcije, delovnopravni del pa se nanaša na delovno razmerje tožnika, ki časovno ni omejeno. Sodišče prve stopnje je torej managersko pogodbo pravilno presojalo kot pogodbo o zaposlitvi in s tem kot podlago za obstoj delovnega razmerja (za nedoločen čas), pri tem pa je tudi pravilno štelo, da je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati prej veljavna pogodba o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je razlog nesposobnosti podan, saj tožnik zaradi prenehanja funkcije glavnega izvršnega direktorja tožene stranke ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje tega dela in zato ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - zagovor - vročanje vabila na zagovor
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 delodajalcu nalaga, da poskrbi, da se delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko in pravočasno seznani z očitanimi kršitvami ter z datumom, uro in krajem predvidenega zagovora. Dokazno breme, da je delodajalec delavcu zagovor omogočil in v okviru tega tudi, da je delavca dejansko in pravočasno seznanil s kršitvami ter ga povabil na zagovor, je na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v konkretnem primeru poskrbela, da je tožnik prejel obvestilo (o kršitvah) in vabilo na zagovor. Tožnika 8. 1. 2015, ko je vročevalec pisanje zataknil za vrata njegovega stanovanja, ni bilo doma, zato se na zvonec ni odzval in posledično ni vedel, da se mu poskuša vročiti pisanje tožene stranke. Tožena stranka tako ni s stopnjo prepričanja, ki se zahteva za meritorno odločanje, dokazala, da je tožnika 8. 1. 2015 dejansko seznanila z očitanimi kršitvami in ga povabila na zagovor. Ker tožnik ob poskusu vročitve stanovanjskih vrat ni odprl, saj ga ni bilo doma, tožena stranka pisanja ne bi smela pustiti zataknjenega za vrata, saj na ta način ni mogla poskrbeti, da bi se tožnik dejansko in pravočasno s pisanjem seznanil, zlasti ker živi v večstanovanjski stavbi, v kateri ima vsakdo dostop do vrat njegovega stanovanja. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožena stranka ni kršila pravice do zagovora tožnika in da izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Res sicer velja, da je od njega mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin, iz katerih se bo dolg poplačal, ne pa tudi poplačila samega dolga, vendar pa ta omejitev ne velja za stroške, ki nastanejo s prisilno uveljavitvijo te obveznosti hipotekarnega dolžnika v izvršbi. Kot enakovredna stranka postopka je zato hipotekarni dolžnik dolžan povrniti upniku potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino.
Vsak starš se mora namreč za svojega otroka truditi in ga preživljati, tega pa obdolženi ni storil, njegov izgovor, da je imel druge stroške in je moral plačevati obrok kredita, pa ga nikakor ne odvezujejo plačila preživnine, ki mora biti na prvem mestu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Sodišče mora pri presoji zakonitosti odpovedi izhajati predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje delodajalec. V obravnavanem primeru je to organizacijski razlog, zato pri njegovi presoji ni relevantno, kaj je bil vzrok zanj, ali je bil vzrok na primer v upadu prodaje. Prav tako ni v presoji sodišča, ali je reorganizacija potrebna oziroma smotrna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo razloge za ugotovitev, da reorganizacija ni bila le formalna, pač pa tudi dejanska. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC0004790
ZD člen 173, 173/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zapuščinski postopek
Pritožbeno sodišče sicer lahko v zapuščinskem postopku izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje, vendar je to izjemo treba razlagati restriktivno. V primeru nepravočasne pritožbe mora v skladu z ustaljeno sodno prakso pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.
Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.
Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.
V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.