zavrženje predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni - očitno neutemeljen predlog - presoja razlogov - razlogi sami s sabo v nasprotju
V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
upravnik večstanovanjske stavbe - neplačani stroški upravljanja - zastaranje terjatev upravnika do etažnega lastnika - enoletni zastaralni rok - terjatve upravnikov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih - trditveno breme
Tožnikove terjatve do tožene stranke iz naslova neplačanih stroškov upravljanja zastarale v enem letu. V zvezi z drugimi terjatvami upravnika se enoletni zastaralni rok iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ uporablja, če gre za upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Pritožnik v pritožbi pravilno navaja, da enoletni rok ne velja za tiste terjatve upravnika, ki v tem roku ne dospevajo, vendar v trditvah tožnika sodišče prve stopnje ni imelo dejanske podlage niti za ugotovitev daljšega od trimesečnega roka plačila, niti za ugotovitev posamezne višine teh terjatev.
Celo če bi se uporabljali 15. člen in naslednji ZPreZP-1 za verižni pobot št. 136/13, pa ni nobene opore v zakonskem besedilu, da bi ta učinkoval šele z izstavitvijo poročila o rezultatih (19. člen ZPreZP-1). Namen poročila o rezultatih je očitno zgolj to, da se ustvari listina, na temelju katere je mogoče opraviti knjiženje v poslovnih knjigah (tretji odstavek 19. člena ZPreZP-1). Končno ZPreZP-1 ničesar ne določa glede trenutka učinkovanja verižnega pobota. Veljati morajo torej splošna pravila, da je pogodba sklenjena, in da nastanejo na njenem temelju obveznosti po splošnih pravilih OZ.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – obstoj darila
Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje prejem oz. obstoj darila, kar je logično, saj se negativnih dejstev, ki bi jih sicer moral dokazati tožnik, ne da dokazovati.
ZPP člen 116, 116/1, 145, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 42.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe – sprememba naslova – pritrditev pisanja na sodno desko
Če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje spremeni svoj naslov, ga mora takoj sporočiti sodišču, sicer se vse nadaljnje vročitve v pravdi zanjo opravljajo s pritrditvijo sodnega pisanja na sodno desko.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobrovernost priposestvovalca - opravičljiva zmota glede lastninske pravice
Pogodbi nista veljaven pravni naslov na podlagi katerega bi tožnikov pravni prednik lahko pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini.
Toženki je uspelo izpodbiti dobro vero tožnikovega pravnega prednika. Za presojo dobrovernosti mora biti priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice, utemeljeno mora misliti, da je postal lastnik stvari. Dobrovernosti ni, če posestnik ve, ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu. Dobra vera je odvisna tudi od njegovega subjektivnega ravnanja oziroma neskrbnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068459
OZ člen 174, 174/2, 175, 195. ZPP člen 2.
zastaranje – zastaranje odškodninskega zahtevka – začetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – premoženjska škoda – premoženjska škoda v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – škoda zaradi nižjega dohodka – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – renta – sprememba prisojene odškodnine – prekoračitev tožbenega zahtevka
Pri škodi zaradi izgube na dohodku, ki je tožniku nastala v času bolniškega dopusta in škodi, ki mu je nastala v času po invalidski upokojitvi (pri čemer je bilo glede na utrpele poškodbe že v začetku zdravljenja gotovo, da bo nastala), za isto obliko (vrsto) škode.
Skladno s sodno prakso je sicer omejevanje prejemanja rente na določen datum nesorazmerno glede na oškodovančevo pravico do povračila izgubljenega zaslužka, saj taka presoja ne upošteva morebitnih sprememb dejanskega stanja in pokojninske zakonodaje, vendar pa je sodišče prve stopnje ob tem spregledalo, da je šlo v primerih, na katere se sklicuje, za omejitev na podlagi ugovora tožencev. V tej zadevi pa je omejitev v zahtevek postavil tožnik in jo je zato sodišče prve stopnje dolžno upoštevati, saj je na zahtevek vezano.
V zvezi z odsotnostjo pooblastila za sklenitev sodne poravnave je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz procesnega dokaznega bremena. Ob trditvah tožnikov, da prva tožnica pooblastila odvetniku za sklenitev poravnave ni podala, in predložitvijo pooblastila, ki je bilo dano kasneje in za drug postopek, je bilo na tožencih dokazno breme o obstoju pooblastila.
Podlaga priposestvovanja je dobroverna lastniška posest. Lastniška posest pa se lahko izvaja kot soposest na celotni nepremičnini (25. člen SPZ). V takem primeru priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine in ni videti razloga, da zahtevek za pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine ne bi bil možen.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087228
ZPP člen 212. OZ člen 921, 946.
dokazna pravila - začetek učinkovanja zavarovanja - informativni dokaz - vezanost sodišča na trditveno podlago spora – vinkulacija – odstop od zavarovalne pogodbe – zavrnitev dokaznega predloga
Slovensko procesno pravo ne pozna dokaznih pravil.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaza pravilno obrazložilo (še) s tem, da tožeča stranka ni konkretno (časovno) opredelila, kaj bi zaslišanje priče doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja glede zatrjevanih zahtev toženke o vinkuliranju police v spornem obdobju, saj bi šlo za informativni dokaz, ki ni dovoljen.
dodelitev otrok v varstvo - otrok pri 14 letih - upoštevanje želje otroka - začasna odredba
Ob takšnem stanju zadeve, ko otrok v 14. letu starosti dejansko živi pri materi in izraža voljo, da želi živeti pri materi, je v nasprotju s koristjo otroka vztrajati pri dodelitvi otroka očetu na podlagi že izdane začasne odredbe.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – denacionalizacija – združitev pravd
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, ker postopek za določitev pripadajočega zemljišča vključuje po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi parcele, ki so predmet postopka pod III N 537/2012, ki pa je prekinjen po samem zakonu zaradi denacionalizacije (člen 32 ZVEtL) in bi iz istih razlogov sodišče prve stopnje moralo prekiniti tudi ta postopek. Ker v času prekinitve sodišče ne sme opravljati procesnih dejanje, sodišče ne more združevati postopkov, niti ne more zadeve obravnavati prioritetno.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - žaganje drv z motorno žago - prispevek oškodovanca k nastanku škode - znižanje odškodnine - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je odgovoren kot nosilec nevarne dejavnosti, ki jo je organiziral tako, da sta z znancem žagala drva na njegovem dvorišču, delo pa sta si razdelila na način, da je tožnik upravljal z motorno žago, zavarovanec tožene stranke pa je držal polena. Ker je zavarovanec tožene stranke poleno prehitro spustil, misleč, da je že prežagano, se je tožnik, ki je z motorno žago potisnil na poleno, porezal. Zavarovanec tožene stranke je k nastanku škodnega dogodka soprispeval s tem, da ni bil dovolj pazljiv, saj je spustil poleno, ko to še ni bilo prežagano.
OZ člen 922, 944, 953, 953/1, 953/3. ZPP člen 286, 286/4, 337.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – škoda, ki je krita z zavarovanjem – pogodbena izključitev rizika zavarovanja – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari – zloraba pravic – izvedensko mnenje – prekluzija – pravočasnost navajanja novih dejstev in dokazov
Ugotovljena je bila nepravilna uporaba dvižne naprave, ker bi moral uporabnik breme pritrditi v primeru nezanesljivost pri njegovi legi. Nepravilna uporaba je iz zavarovanja izključena. Šele rezultat dokazovanja z izvedencem je toženi stranki omogočil uveljavljanje ključnega izključitvenega razloga, zato ne nosi krivde, da teh navedb ni podala že prej.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjatve
Prav ima pritožba, da je v trenutku, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe, točno vedela za višino svoje terjatve v razmerju do tožene stranke, kar pa pomeni, da je najkasneje dne 4. 5. 2010 začelo teči zastaranje terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki. Prav ima tudi pritožba, da je med sedaj pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba in zanje velja, upoštevajoč določilo prvega odstavka 349. člena OZ, tri letni zastaralni rok, ki se je tako iztekel najkasneje dne 4. 5. 2013. Prav ima pritožba, da zastaralni rok za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb skladno s 352. členom OZ prav tako zastarajo v treh letih. Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določnem za zastaranje te obveznosti. Ker je pogodba o finančnem leasingu sklenjena med gospodarskima subjektoma, se pogodba šteje za gospodarsko pogodbo skladno z določbo drugega odstavka 13. člena OZ, v tem primeru pa se zastaranje po napotilni določbi tretjega odstavka 352. člena OZ presoja po 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.