ukinitev stikov – pravica do stikov – otrokova korist – otrokova dolgoročna korist – izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo dovolj podlage za sklep, da prav vsakršni stiki, npr. tudi občasni, omejeni in pod nadzorom ali pa na drugačen način, kot preko osebnih srečanj, otroku niso v korist, pač pa nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086798
OZ člen 435.
prodajna pogodba – dejansko stanje – dokazna ocena
Tožniku ni uspelo izkazati, da je toženka z njim sklenila kupoprodajno pogodbo. Glede na celoten sklop okoliščin, ki jih je sodišče prve stopnje skrbno ugotovilo in ovrednotilo, ni moč govoriti o pomanjkanju toženkine skrbnosti. Sodišče prve stopnje je prepričljivo argumentiralo svojo ugotovitev, da toženka ni mogla vedeti, da B. Č. pri dogovorih nastopa kot pooblaščenec tožnika.
Pridobljeni izvedenski mnenji predstavljata dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti niti do spremenjene invalidnosti. Zato ju je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2.. OZ člen 807, 815, 817.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - konkurenčna klavzula
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik dela ni opravljal nepretrgano oziroma, da kot takšno tudi ni bilo potrebno. Tožnik v določenih obdobjih v promocije ni bil vključen. Promocij ni izvajal vsak dan, ampak le enkrat ali dvakrat tedensko, v posameznih dneh tudi v dveh lekarnah. Prvostopno sodišče prav tako ugotovilo, da tožnik dela ni opravljal po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Konkurenčna klavzula, dogovorjena v 4. členu pogodbe, ne dokazuje obstoja delovnega razmerja. Takšna klavzula je kot element civilnopravnega razmerja predpisana tudi v 807. členu OZ. Prav tako je v členu 815 - 817 OZ predvideno obveščanje in poročanje ter skrb za varovanje poslovnih skrivnosti.
Določbe četrtega odstavka 146. člena SPZ ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev D. d.d., ker ZUKSB, kot specialen zakon, določa, da se ob odstopu terjatve na D. d.d. prenesejo tudi vsa zavarovanja in da nimajo učinka pri prenosu premoženja na D. d.d. omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upnico in njenimi dolžniki.
nadomestilo za invalidnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Na podlagi odločbe, s katero je bilo odločeno, da se nadomestilo za invalidnost ustavi z dnem 8. 6. 2015, je podlaga za izplačevanje nadomestila za invalidnost, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 21. 10. 2010, odpadla 8. 6. 2015. Tako, da tožnik ni upravičen do izplačevanja nadomestila za invalidnost od tega dne dalje, torej od 8. 6. 2015 dalje in za naprej.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – skupno premoženje zakoncev – delež na skupnem premoženju – skupna lastnina – solastninska pravica
Tožnica je z verjetnostjo izkazala, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje, pa tudi polovični delež na njem. Zavarovanja njene terjatve zato ni mogoče omejiti le na polovico, saj nepremičnine še vedno sodijo v skupno premoženje, obe stranki pa imata do nje celotno pravico oz. sta v razmerju do nje v skupnosti.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086772
ZPP člen 76, 80, 81, 81/1, 81/5. ZNP člen 37, 65, 70, 118. ZD člen 131, 164, 192. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
delitev stvari v solastnini – sposobnost biti stranka – smrt stranke – neobstoječa fizična oseba – subjektivna sprememba tožbe – neodpravljiva procesna ovira – pravno nasledstvo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – prehod zapuščine na dediče – trenutek zapustnikove smrti – zunajknjižna pridobitev lastninske pravice – zavrženje predloga za delitev solastnine – zavrnitev predloga za delitev solastnine
Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka v primeru, ko oseba, ki je navedena kot stranka, že v trenutku vložitve tožbe/predloga ni (več) obstajala, ni mogoče odpraviti. Zato subjektivna sprememba tožbe/predloga z dediči na strani umrle tožene stranke/nasprotnega udeleženca ne pomeni odprave pomanjkljivosti v smislu prvega odstavka 81. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), ki bi jo bilo sodišče dolžno zahtevati od tožeče stranke/predlagatelja. Umrla in torej neobstoječa fizična oseba nima sposobnosti biti stranka, po povedanem pa pomanjkanje te sposobnosti v primeru, ko kot stranka označena oseba že v trenutku vložitve tožbe/predloga ni (več) obstajala, pomeni neodpravljivo procesno oviro.
Zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu in je torej takšna pridobitev lastninske pravice zunajknjižna. V zemljiški knjigi res ostane vpisan zapustnik, vendar se domneva, da je dedič lastninsko pravico na zapustnikovih stvareh (kot tudi posest nad njimi) pridobil že s trenutkom zapustnikove smrti in je sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena sodna odločba, na podlagi katere je mogoča vknjižba lastninske pravice v korist dedičev.
Zavrženje predloga za delitev solastnine zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo pravočasno, pomeni, da odgovora ni, kar pomeni, da ne oporeka tožbenemu zahtevku ter se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane, ker jim tožena stranka ni pravočasno oporekala. Na podlagi takega dejanskega stanja sodišče prve stopnje izda sodbo. Zato v pritožbenem postopku ni mogoče več uspešno uveljavljati neresničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev. Tožena stranka tako v pritožbi ne more več dokazati, da je svoje obveznosti do tožeče stranke že poravnala.
ZPP člen 154, 154/3, 318, 318/1.. ZOdv člen 17, 17/5.
zamudna sodba - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila z odločbo Bpp dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v tem sporu, zato je sodišče prve stopnje tožnikovemu pooblaščencu, skladno s 5. odstavkom 17. člena ZOdv, pravilno odmerilo plačilo za storitve brezplačne pravne pomoči tožniku, polovico zneska.
Tožeči stranki je uspelo dokazati, da je utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe. Odstop od sklenjene pogodbe ji omogočajo določila 108. člena OZ. Ker je bila kreditna pogodba razdrta, je odpadla pravna podlaga za obročno plačilo. Obvestila o zapadlih, a neplačanih obrokih, obvestilo pred tožbo in o prekinitvi pogodbe s končnim obračunom, je tožeča stranka tožencu poslala na naslov, na katerega so mu bila poslana tudi sodna pisanja, zato so neutemeljene sicer tudi prepozne pritožbene navedbe, da ni prejel opominov.
Toženec je dolžan razen zapadlih obrokov kredita plačati tudi diskontirano vrednost obrokov, ki do odstopa od pogodbe še niso zapadli. S tem, ko ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, je zaradi kršitve pogodbe dolžan plačati tudi škodo, ki je nastala tožeči stranki (drugi odstavek 239. člena OZ). Pogodbeni interes tožnice je bil, da ji toženec plača obresti za posojeni denar.
ZPP člen 229, 229/2, 337, 337/1. ZJN-2 člen 4, 4/2, 6, 6/2, 24, 24/2. OZ člen 106, 107, 470, 470/1.
priča – izpoved – pravno mnenje priče
Priče se zaslišijo zato, da se dajo podatki o dejstvih, ki se dokazujejo (drugi odstavek 229. člena ZPP). Njihova pravna mnenja so nezavezujoča in kot takšna nepomembna. Pravilna uporaba materialnega prava je dolžnost sodišča. Odločitev o pravnih posledicah posameznih kršitev, če so sploh obstajale, je stvar sodne presoje.
vloga poslovno nesposobne osebe – pritožba poslovno nesposobne osebe – (delni) odvzem poslovne sposobnosti – pravni učinki procesnih dejanj – ugotovitveni sklep
Izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Izrecne ureditve, kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno nesposobna oseba, sicer ni. Pravno dejstvo pa je, da ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je torej neupoštevna. Sodišče zato o tem pravnem dejstvu izda ugotovitveni sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086790
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – padec na drsnih tleh – soprispevek oškodovanca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – neizvedba predlaganega dokaza – razlogi za zavrnitev dokaznega predloga – pred pravdo pridobljeno mnenje
S tem, ko sodišče toženki ni omogočilo izvedbe predlaganega dokaza – postavitve izvedenca gradbene stroke – ji je odvzelo možnost, da v postopku s sodno določenim izvedencem – strokovnjakom izpodbije pred pravdo pridobljena poročila. Dejstvo, da je meritve drsnosti naročila zavarovanka toženke, ki ni stranka tega postopka, ne more vplivati na pravico tožene stranke, da v primeru nesprejemanja tega dokaza pravilnost meritev preveri še s sodno določenim izvedencem.
sodni penali - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - začetek teka dodatnega roka
Dodatni rok, ki ga določi sodišče v sklepu o določitvi sodnih penalov, po svoji vsebini pomeni naknadni izpolnitveni – paricijski rok, za katerega začetek teka se uporablja drugi odstavek 19. člena ZIZ, ki predpisuje, da začne teči rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti naslednji dan od dneva vročitve odločbe dolžniku. Če ni vložena pritožba, je za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, v primeru pritožbe pa začne paricijski rok teči prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
zavarovanje AO plus – prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – poškodba roke – frizerka
Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za skaženost ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je po oceni višjega sodišča primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR.
neveljavnost oporoke - darilo - vračunanje daril v dedni delež - skupno premoženje zakoncev - ugovor o obstoju skupnega premoženja
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče pritožnikov, da sklenitev darilne pogodbe pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar naj bi bilo dokazovanje obstoja skupnega premoženja izključeno. Niti vknjižba v zemljiško knjigo niti sklenitev darilne pogodbe namreč ne spreminjata na podlagi zakona pridobljenih pravic drugega zakonca. Zakonec zato sme dokazovati, da je bila darilna pogodba, sklenjena z drugim zakoncem, darilo le v delu, v preostalem pa je predstavljala ureditev dejanskega stanja glede lastništva. Takšno dokazovanje je mogoče že po splošnih pravilih obligacijskega prava, in sicer tudi kadar je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ali overjena pred sodnikom. Zakon v primerih tovrstne obličnosti namreč izjem glede možnosti dokazovanja drugačne volje od v pogodbi izražene ne določa.
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala toženka za ugotovitev deleža na skupnem premoženju v obravnavani zadevi postaviti poseben zahtevek. Zadošča namreč, da je zahtevku tožnikov ugovarjala in podala ustrezno trditveno podlago glede obstoja skupnega premoženja.
Zakon o dedovanju namreč ne ureja le možnosti zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (urejeno v 35. členu ZD), temveč tudi ustanovo vračunanja darila v dedni delež dediča (46. člen ZD). Ustanova vračunanja daril in volil v dedni delež pride v poštev pri zakonitem dedovanju in omogoča, da dobijo tisti dediči, ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja, pri zakonitem dedovanju efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje daril se opravi na zahtevo sodediča, in sicer na podlagi samega zakona, ki vzpostavlja domnevo, da zapustnik z naklonitvijo darila ni hotel posameznega dediča preferirati. Če dedič ne vrne darovanega zneska v zapuščino, se vračunanje opravi računsko (idealna kolacija). Vsakemu sodediču, ki vračunanje darila zahteva, se tako najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost, kot je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, kateremu se darilo vračunava, ostanek zapuščine pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev.