nov dokazni predlog - predlog za določitev novega izvedenca - predlog za dodatno zaslišanje izvedenca - dokazna tema - dokazno sredstvo
Predlog tožeče stranke z določitvijo “novega (drugega) izvedenca krovske (gradbene) stroke”, oziroma z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca gradbene stroke, ni njen nov dokazni predlog, temveč je (le) njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog).Obravnavana zadeva pa je prav tak primer.
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-7, 298a, 308.
pravdni stroški – napotitveni sklep za vložitev tožbe v stečajnem postopku – preuranjena vložitev tožbe – priznana terjatev v stečaju
Toženka je imela možnost prerekano ločitveno pravico pripoznati že pred vložitvijo tožbe, pa tega ni storila. Kljub temu, da je bila seznanjena z dejanskimi razlogi prerekanja in z dejstvom, da je bil v zemljiški knjigi pred vknjižbo hipoteke zaznamovan nepravdni postopek v zvezi z ureditvijo etažne lastnine, je toženka še v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je v celoti pripoznala šele, ko so bile za vse dele nepremičnine v stečaju prijavljene izločitvene pravice.
Zakon o obligacionim odnosima - ZOO člen 376, 377.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo člena 376 in 377 Zakona o obligacionim odnosima - ZOO, "Sl. list SFRJ", br. 29/78, 39/85, 45/89 - odluka USJ i 57/89, "Sl. list SRJ", br. 31/93 i "Sl. list SCG", br. 1/2003 - Ustavna povelja) s tem, ko je tožnici, ki je v škodnem dogodku utrpela udarno - raztrganinsko rano v desnih sencih in na desni strani obraza, zmečkanino desne podlahti, katero so ji morali amputirati, pretres možganov, skupek težav po pretresu možganov ter popoškodbene glavobole, za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo odškodnino v višini 8.000,00 EUR, za prestani strah 4.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 12.000,00 EUR.
Ker se je z realizacijo sklepa o izvršbi končala izvršba, dejansko ni več izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ugovor tretjih kot prepozen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086791
ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za živali – soprispevek – vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi – ogrožanje prometa – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožniku ni mogoče očitati, da bi moral vsak trenutek računati z možnostjo, da priteče na cesto žival (pes), saj velja, da mora za psa poskrbeti njegov lastnik tudi tako, da ne ogroža prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za škodo, ki je nastala tožniku izključno odgovoren lastnik psa, ki ni preprečil, da bi se pes prosto gibal – tekal naokoli.
odločanje o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek - osebne okoliščine - predlog najbližje osebe
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2. ZNP člen 19. ZPP člen 274.
družba z omejeno odgovornostjo – sodno imenovanje članov nadzornega sveta – litispendenca – istovetnost predloga in udeležencev nepravdnega postopka
Pravilo litispendence v nepravdnem postopku ni izključeno.
Predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega.
odločitev o stroških postopka - postopek v interesu predlagatelja
O stikih otroka s starima staršema odloča sodišče po določbi tretjega odstavka 106.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v nepravdnem postopku.
alternativno prestajanje izrečene zaporne kazni - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja okoliščin - subjektivne in objektivne okoliščine - odločba o kazenski sankciji - oprava dela v splošno korist
Sodišče prve stopnje se ni osredotočilo le na okoliščine, povezane z osebnostjo storilca, kot to počne pritožba, temveč je pravilno ocenilo in presodilo tudi okoliščine povezane s kaznivim dejanjem ter z ustrezno presojo, ki jo je v napadenem sklepu tudi razumno obrazložilo, odločilo, da predlog obsojenca za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ni sprejemljiv.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
stroški postopka – stroškovna odločitev – sosporniki – sosporništvo – večosebna deljiva obveznost – solidarnost na strani tožencev
Večosebna deljiva obveznost je nerazdelna samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki.
Na podlagi tretjega odstavka 161. člena ZPP so sosporniki nerazdelno odgovorni za pravdne stroške le v primeru, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Če pa niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (in za tak primer gre v tej zadevi), tudi niso nerazdelno odgovorni za povrnitev stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086785
OZ člen 619 – 648, 649. ZPP člen 286.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – plačilo – določitev plačila – cena – dogovor o okvirni ceni – fiksna cena – nedovoljene pritožbene novote – navajanje novih dejstev – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Tudi gradbena pogodba je v 649. členu OZ opredeljena kot podjemna pogodba. Razlika med podjemno in gradbeno pogodbo je v opredelitvi izpolnitvenih dejanj izvajalca oz. podjemnika. Izpolnitveno dejanje pri gradbeni pogodbi je izvršitev (oprava, dokončanje) določenega posla – bodisi izgradnja novega objekta bodisi izvedba (dokončanje) drugih gradbenih del na obstoječem objektu. Predmet gradbene pogodbe je torej izdelava nove stvari – novega objekta oz. izvedba drugih gradbenih del, katerih izvedba zahteva večja in zahtevnejša dela. Pri podjemni pogodbi je izpolnitveno dejanje opredeljeno kot opravljen posel. Ker gre pri obeh pogodbah za istovrstno izpolnitveno ravnanje, je tudi gradbena pogodba opredeljena kot podjemna pogodba.
Dogovor o fiksni ceni 40.000,00 EUR zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme, da ga dokaže oz. vzbudi resen dvom o ceni, ki jo zatrjuje in dokazuje tožeča stranka. Toženec tega dokaznega bremena ni zmogel. Ker je tožeča stranka družba, ki se poklicno ukvarja z gradbeništvom, ni verjetno, da bi svoje delo ovrednotila pod ceno. Sicer pa se v obeh ponudbah, ki ju je podala, sklicuje na obračun po dejansko porabljenih količinah.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080265
ZZZDR člen 12. ZD člen 10, 10/2, 141. ZPP člen 182, 182/3.
dediščinska tožba – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – življenjska skupnost – skupno življenje – notranje čustveno razmerje – medsebojna čustvena navezanost – medsebojna pomoč
Ugotovitve, da sta pravni prednik tožnikov in pokojna prijateljevala že pred smrtjo njenega moža, da se je pravni prednik tožnikov k njej preselil kmalu po smrti njenega moža, da sta si življenjsko skupnost ustvarila v zrelih letih in sta skupaj ostala do njene smrti, omogočajo sklep o njuni moralni, čustveni in duhovni povezanosti. Pri presoji vsebine njune življenjske skupnosti ni nepomembno, da sta si skupno življenje ustvarila šele v zrelih letih.
zavarovanje AO plus – prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – zmanjšanje življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – poškodba roke – frizerka
Prvostopenjsko sodišče je pri dosoji odškodnine za skaženost ugotovljena dejstva, da je tožeča stranka po poklicu frizerka, da je leva roka z vidno brazgotino na hrbtišču stalno izpostavljena pogledom strank, pri čemer gre tožeča stranka z roko tudi v neposredno bližino strank in se jih celo dotika, kar je moteče, premalo upoštevalo. Upoštevaje dejstvo, da se brazgotine na hrbtni stranki leve roke (dlani) ne da pokriti z oblačili in je vseskozi vidna zunanji okolici, in zlasti glede na poklic tožeče stranke, je po oceni višjega sodišča primerna denarna satisfakcija za to obliko škode 1.500,00 EUR.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086782
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev zastavne pravice – zaznamba izvršbe – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Ker je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, na pravnoposlovni način (s Sporazumom z dolžnikom) šele 20. 4. 2012, toženci pa so z zaznambo izvršbe na obravnavani nepremičnini pridobili zastavno pravico že 3. 7. 2008, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pravilno zavrnjen.
povrnitev nepremoženjske škode – bodoča škoda – nova škoda – predvidljivost nastanka škode – merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za povračilo škode – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Škodo, ki je bila ob koncu glavne obravnave oziroma sklenitvi sodne poravnave v prejšnjih postopkih predvidljiva, bi tožnica morala zahtevati že takrat, v tem postopku pa je upravičena le do povračila za novo škodo.
Sodna praksa pri presojanju, ali je bila bodoča škoda gotova ali ne, ne uporabi merilo dobrega strokovnjaka, temveč merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za plačilo odškodnine.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0066278
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 66, 66/2. ZPOmk-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - odločitev o sankciji - opomin - pogoji za izrek opomina - priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije
Ker odgovorni osebi ni bila izrečena globa nad spodnjo predpisano mejo niti ni bila izrečena v večkratniku ali v odstotku, prav tako nista bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR, ni temeljnega pogoja za dovoljenost pritožbe odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1.
Koncentracija je bila priglašena z zamudo 3 let in 2 mesecev, priglašena pa je bila šele na poziv Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ter je prišlo tudi že do uresničevanja pravic in obveznosti, zato ni mogoče govoriti o izpolnitvi predpisane obveznosti, saj je mišljena prostovoljna obveznost in ne obveznost po opozorilu uradnega organa, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1 pravni osebi.
Za prekršek po prvem prvem odstavku 74. člena ZPOmK-1 se pri izračunu maksimalne globe do 10 % letnega prometa upošteva predhodno poslovno leto pred odmero globe in ne pred sklenitvijo pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082747
OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodnina zaradi odstopa od zakupne pogodbe - povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička - obseg škode - normalen tek stvari
S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.
Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.
OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska terjatev – zastaranje – premoženjska škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine primera, ob običajni skrbnosti, lahko izvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.