OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082747
OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodnina zaradi odstopa od zakupne pogodbe - povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička - obseg škode - normalen tek stvari
S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.
Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.
Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in je res vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza “ta notarski zapis” se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal zavarovanje na njegovo katerokoli premoženje.
povrnitev nepremoženjske škode – bodoča škoda – nova škoda – predvidljivost nastanka škode – merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za povračilo škode – povrnitev premoženjske škode – tuja nega in pomoč – stroški postopka – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Škodo, ki je bila ob koncu glavne obravnave oziroma sklenitvi sodne poravnave v prejšnjih postopkih predvidljiva, bi tožnica morala zahtevati že takrat, v tem postopku pa je upravičena le do povračila za novo škodo.
Sodna praksa pri presojanju, ali je bila bodoča škoda gotova ali ne, ne uporabi merilo dobrega strokovnjaka, temveč merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za plačilo odškodnine.
postopek preventivnega prestrukturiranja - sklep o začetku postopka - učinki začetka postopka - terjatve zavarovane po zfz
Iz navedenega izhaja, da je določba 3. točke tretjega odstavka 44.j člena ZFPPIPP, po kateri mora izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vsebovati tudi ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev in posledično izpodbijani sklep v 2. točki izreka, v kolikor osnovni seznam finančnih terjatev vsebuje tudi finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP.
Če se je upravitelj na obvestilo osebe, ki je zatrjevala lastninsko pravico na stroju, odzval tako, da jo je obravnaval kot izločitveno upnico ter podal izjavo, da ji ne prizna izločitvene pravice, s tem ni z ničemer njenega položaja poslabšal. Zato mu na tej podlagi neutemeljeno očita kršitev obveznosti stečajnega upravitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086785
OZ člen 619 – 648, 649. ZPP člen 286.
podjemna pogodba – gradbena pogodba – plačilo – določitev plačila – cena – dogovor o okvirni ceni – fiksna cena – nedovoljene pritožbene novote – navajanje novih dejstev – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Tudi gradbena pogodba je v 649. členu OZ opredeljena kot podjemna pogodba. Razlika med podjemno in gradbeno pogodbo je v opredelitvi izpolnitvenih dejanj izvajalca oz. podjemnika. Izpolnitveno dejanje pri gradbeni pogodbi je izvršitev (oprava, dokončanje) določenega posla – bodisi izgradnja novega objekta bodisi izvedba (dokončanje) drugih gradbenih del na obstoječem objektu. Predmet gradbene pogodbe je torej izdelava nove stvari – novega objekta oz. izvedba drugih gradbenih del, katerih izvedba zahteva večja in zahtevnejša dela. Pri podjemni pogodbi je izpolnitveno dejanje opredeljeno kot opravljen posel. Ker gre pri obeh pogodbah za istovrstno izpolnitveno ravnanje, je tudi gradbena pogodba opredeljena kot podjemna pogodba.
Dogovor o fiksni ceni 40.000,00 EUR zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme, da ga dokaže oz. vzbudi resen dvom o ceni, ki jo zatrjuje in dokazuje tožeča stranka. Toženec tega dokaznega bremena ni zmogel. Ker je tožeča stranka družba, ki se poklicno ukvarja z gradbeništvom, ni verjetno, da bi svoje delo ovrednotila pod ceno. Sicer pa se v obeh ponudbah, ki ju je podala, sklicuje na obračun po dejansko porabljenih količinah.
upniški odbor - mnenje upniškega predloga - soglasje upniškega odbora - varovanje interesov upnikov - seja upniškega odbora - vročanje pisanj upniškemu odboru - vročanje zahteve za mnenje - objava zahteve za mnenje
Ustaljena praksa v zvezi s pridobivanjem mnenja upniškega odbora se je izoblikovala v času, ko je takrat veljavni ZFPPIPP predpisoval, da mora sodišče pred izdajo določenih sklepov zahtevo za mnenje vročiti upniškemu odboru, namesto sedaj predpisane objave zahteve. Ne glede na to, da opisan način dela odstopa od določb 88. člena ZFPPIPPP, pa z njimi ni v nasprotju in je za upniški odbor bistveno bolj ugoden. V konkretnem primeru je bil upniški odbor, namesto da bi moral spremljati spletne strani v zvezi z objavo predloga, o predlogu obveščen po elektronski pošti, predsednica upniškega odbora pa bi po tem obvestilu, v obeh primerih: vročitev ali objava, morala sklicati sejo.
Za začetek teka zastaralnega roka pri uveljavljanju negmotne škode mladoletnega tožnika je odločilen trenutek, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) izvedeti za obseg otrokove škode. Dolžina zastaralnega roka pa se presoja z uporabo določb o zastaranju poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s kršitvijo pogodbene obveznosti, ki ne izvira iz gospodarske pogodbe, v konkretnem primeru škoda, ki je nastala s kršitvijo pojasnilne dolžnosti, zastara v petih letih.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo
Tudi če bi višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep in bi ugodilo predlogu za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave, tak sklep na nadaljevanje stečajnega postopka ne bi imel vpliva, saj je postopek poenostavljene prisilne poravnave že pravnomočno končan. To pa pomeni, da tudi ugoditev pritožbi ne bi za dolžnika predstavljala nobene pravne koristi.
Anuitete morajo biti: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuitete in (zato) tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila.
poprava pomotnega vpisa - pravica do izjave nasprotnega udeleženca - soglasje prizadetih oseb s popravo pomote
1. Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1. Z novelo ZZK-1C je bila črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo v tem postopku predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice, ima pa nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
2. Poprava pomote je dopustna le, če stanje zemljiške knjige v trenutku, ko je izdan sklep o popravi, to dopušča oziroma če osebe, za katere bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglašajo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3. ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 28, 29.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo plač – plačilo nadomestila plač
S tem, ko je tožeča stranka sodbo izvršila, je pridobila pravice na podlagi zakona.
V trenutku, ko se po sodbi vzpostavi delovno razmerje za nazaj, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje za nazaj, pa tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravice zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/2, 14/2-3.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - nelikvidnost - prezadolženost - uveljavljanje terjatve v izvršilnem postopku - izbira pravne poti - namen stečajnega postopka - namen izvršilnega postopka
Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že nastop enega od obeh položajev (ali trajnejša nelikvidnosti ali prezadolženost). Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upirati z dokazovanjem, da ni prezadolžen.
Ni podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve oziroma upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v izvršilnem postopku. Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer identičen - poplačilo upnikove terjatve. Toda zgolj ta ugotovitev ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši. Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Sodna praksa je o tem vprašanju enotna.
OZ člen 5, 648. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop naročnika od pogodbe – plačilo po posameznih fazah – pravočasno grajanje procesnih kršitev – substanciranje dokaznega predloga
Pogodbeno so bile dogovorjene posamezne faze, ki so vsaka zase predstavljale samostojno podlago za plačilo, tožena stranka pa je bila dogovorjene deleže vseh pogodbenih del zavezana plačati šele po zaključenih fazah, do česar pa ni prišlo. V primeru, ko vsaka posamezna faza prestavlja samostojno plačilno podlago, uporaba določila 648. člen OZ na način, kot ga v tem postopku uveljavlja tožeča stranka, torej da je upravičena do plačila celotne pogodbene vrednosti, ne glede na (opravljen) obseg dela, ne pride v poštev.
Tožeča stranka zatrjevane procesne kršitve ni grajala že na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo. Poznejše grajanje, vključno v pravnih sredstvih se upošteva le, če stranka izkaže, da teh kršitev brez svoje krivde ni mogla prej navesti.
Navedba, da bi priča lahko izpovedala o vseh dogovorih in dogajanju glede izvedbe del, za ugoditev dokaznemu predlogu ne more zadostovati.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami – dajanje v promet – prepustitev droge v uporabo
Iz krivdoreka izpodbijane sodbe pa izhaja očitek obtožencu, da je zaradi dajanja v promet (ne pa zaradi nadaljnje prodaje!) kupoval, hranil in prenašal prepovedano substanco, kar je nova izvršitvena oblika, s katero je bila dopolnjena določba prvega odstavka člena 186 KZ-1 z novelo KZ-1 B1, ki velja od 15. 5. 2012 dalje in je torej veljala že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ta izvršitvena oblika pa glede na utemeljitev predlagatelja prav tako vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje prepovedane substance zaradi dajanja v promet zaradi zaznanih primerov hrambe droge izključno z namenom razdeliti drogo drugim osebam (uživalcem) na način, da pri tem sicer ne gre za prodajo, ampak za prepustitev droge v uporabo na zabavah, druženjih, torej tudi v takih primerih, kot je obravnavani
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002036
ZKP člen 502, 502/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - opis kaznivega dejanja
Očitek pritožbe, da je obtoženi s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, ki ni konkretizirana, je neutemeljen, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi si soobtožena pridobila 301.600,00 EUR premoženjske koristi, od tega pa obtožencu namenila 38.890,00 EUR premoženjske koristi.
skupno premoženje - plačevanje kredita za skupno premoženje - plačilo skupnih dolgov
Toženec je trdil, da je 27.8.2010 (po razpadu zunajzakonske zveze, ki je razpadla novembra 2008) sklenil z banko kreditno pogodbo in s tem kreditom poplačal kredite, s katerimi sta stranki pridobivali skupno premoženje. Navedel je banke, pri katerih so bili ti krediti najeti in tudi zneske, iz njegovih navedb pa ni razvidno, kdaj so bili ti krediti najeti. Tožnica je že v odgovoru na nasprotno tožbo nasprotovala njegovemu zahtevku z obrazložitvijo, da so v kreditni pogodbi z dne 27.8.2010 navedeni tudi krediti, s katerimi ni seznanjena in ne ve, na kaj se nanašajo, ne ve v katerem obdobju so bili krediti sklenjeni.
Prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovih navedb in predloženih dokazov ni moglo ugotoviti zneska skupnega dolga po posameznih kreditnih pogodbah, ki naj bi ga toženec odplačal iz svojega posebnega premoženja po razpadu zunajzakonske skupnosti. Njegove trditve so bile preveč pavšalne.Upoštevati je potrebno, da je tožnica zahtevku nasprotovala, opozarjala je na pomanjkljive navedbe, opozorilo ga je tudi prvostopenjsko sodišče, zato bi moral svoj zahtevek ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storil, prvostopenjsko sodišče ni moglo preizkusiti, ali mu tožnica iz naslova plačila skupnih dolgov res dolguje vtoževani znesek.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za vložitev obtožnega predloga
Predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja in predlog za uvedbo kazenskega postopka morata biti predlagana v osemdnevnem roku po prejemu kazenske ovadbe.
pravica do uporabe svojega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača
Zmotna je trditev pritožnice, da je sodišče kršilo pravice obdolženca do uporabe svojega jezika. Obdolženec je bil v dežurni preiskovalni službi poučen o pravici do tolmača, kateremu se je odpovedal ter navedel, da govori slovensko. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče obdolženca primerno poučilo o pravici do tolmača, ki se ji je izrecno odpovedal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023424
OZ člen 190, 190/3, 490, 520. SPZ člen 8, 18, 63. ZIZ člen 55, 55-8, 59, 60. ZPP člen 13, 13/1, 181, 181/2, 181/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o obročni prodaji s pridržkom lastninske pravice - prenos lastninske pravice pod odložnim pogojem plačila kupnine - montažni kiosk - premična stvar - spojenost kioska s podlago - možnost prestavitve kioska brez škode za njegovo substanco - odstop od pogodbe zaradi pravnih napak - vračilo kupnine - nedopustni vmesni ugotovitveni zahtevek - tožba na nedopustnost izvršbe kot ugotovitvena tožba - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - utemeljena zavrnitev nepomembnih dokaznih predlogov
- Tožba na nedopustnost izvršbe predstavlja posebno obliko ugotovitvene tožbe, za katero ima izrecno podlago v zakonu (drugi odstavek 181. člena ZPP) in temelji na 59. in 60. členu ZIZ ter je lahko vložena samo glede dejstev, ki so bila med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka v I.1. je predhodno vprašanje za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tem pa je tožeča stranka postavila dva istovrstna zahtevka s katerima uveljavlja nedopustnost izvršbe (prvi odstavek 13. člena ZPP), s tem da zahtevek pod točko I.1 predstavlja trditveno podlago za zahtevek pod točko I.2. (prenehanje pogodbe zaradi pravnih napak in s tem obstoj 8. točke 55. člena ZIZ).
- Na podlagi teh strokovnih ugotovitev izvedenca pa je sodišče prve stopnje kiosk pravilno opredelilo kot premičnino v skladu s SPZ, ki v 8. členu v povezavi s 18. členom opredeljuje nepremičnino kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi njenimi sestavinami, ki so trajno z njo spojene.
- Pogodba s pridržkom lastninske pravice je urejena v 520. členu OZ in 63. členu SPZ in se lahko sklene samo za premično premoženje ter predstavlja obliko neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatve.
Pridržek lastninske pravice daje prodajalcu možnost izbire in varuje njega ne pa kupca.