procesne predpostavke za odločanje o predlogu - predložitev listin - vrnitev izvrnika listin predlagatelju - ZZK iz leta 2003
Predlagatelj je uspel izkazati, da so bili izvriniki vseh treh pogodb predlagateljem postopkov vrnjeni. Razlog za odsotnost zaznamka na izvirniku listin, da je bil na njihovi podlagi opravljen vpis, pa je očitno v tem, da predlagani vpisi niso bili dovoljeni.
Sodišče je ugotovilo, da premoženjske zmožnosti pravdnih strank niso enake, zato je odločilo, da mora mati kriti večji del dekletovih potreb. Takšno stališče ni pravilno. Osredotoči se namreč na višino trenutne plače, a pozabi na oceno pridobitnih zmožnosti toženca. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje vsekakor izhaja, da je tožnik tik pred začetkom tega postopka zaslužil povprečno 843,00 EUR, v izpodbijani sodbi (in trditvah toženca) pa ni najti prav nobenega razloga, ki bi utemeljeval, zakaj ne bi mogel še naprej opravljati izmenskega dela, ki mu je omogočalo boljši zaslužek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007050
Ustava RS člen 29. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1-8. ZNPPol člen 4, 4/1-4.
nedovoljeni dokazi - ugotavljanje identitete obdolženca - pravice obrambe - sojenje v nenavzočnosti - izvedba dokazov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišču postal nedosegljiv, je obtoženec sam povzročil situacijo, ko določenih dokazov, ki bi lahko bili njemu v korist, ni bilo moč izvesti in se zato na kršitev pravice do obrambe, ne more uspešno sklicevati.
Pri tožnici je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni in ji je sodišče priznalo pravico do premestitve na drugo delo s stvarnimi razbremenitvami s polnim delovnim časom od 26. 5. 2014 dalje. Tožena stranka v zvezi s tem pravilno opozarja na 401. člen ZPIZ-2. Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, se ne morejo priznati pravice na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje obseg zavarovanja tožnice za širši oziroma ožji obseg ni ugotavljalo. Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno glede odločilnih okoliščin, ki vplivajo na samo odločitev.
definicija invalidnosti - dokončna in pravnomočna odločba - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Učinke pravnomočne odločbe je možno spremeniti samo z uporabo izrednih pravnih sredstev v postopkih, v katerih so bile te odločbe izdane, pa tudi z uporabo 183. člena ZPIZ-2 (razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001847
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar tožnik vtožuje odškodnino, ker trpi zaradi nezmožnosti za delo in posledičnih občutkov nekoristnosti, kar ni posledica nezakonitega ravnanja toženke, ampak dejstva, da tožnik dela zaradi zdravstvenih omejitev ne more opravljati. Nepravilnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi so bile v pretežni meri sanirane, saj sta stranki v zvezi z razveljavitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenili sodno poravnavo, tožniku pa so bile tudi priznane pravice na zavodu za zaposlovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Na podlagi 184. člena ZDR je glede odločitve o povzročeni škodi tožniku odločilo po splošnih pravilih civilnega prava (1. odstavek 131. člena OZ). Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati niti protipravnosti ravnanja tožene stranke, prav tako vzročne zveze med škodo, ki mu je nastala, in ravnanjem tožene stranke, zato je utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek.
ZDR člen 6a, 6a/4, 34, 34/2, 43, 43/1, 45, 45/2, 47.. ZDR-1 člen 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim delom ravnala protipravno, ker ni zagotovila delovnega okolja, v katerem bi bil tožnik varovan pred trpinčenjem (tožena stranka ni zagotovila pogojev za varnost in zdravje tožnika v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu; ustreznosti delovnih razmer, kljub tožnikovim opozorilom, ni preverila niti mu ni zagotovila opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti). Zato je odškodninski zahtevek utemeljen.
V skladu z 8. členom ZDR-1 se kot nepremoženjska škoda, ki je nastala delavcu, štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona, ki ga je utrpel delavec. Iz izpovedi tožnika in mnenja izvedenke izhaja, da je tožnik zaradi odrejanja dela v škodljivih delovnih razmerah telesno in duševno trpel. Pri tem ni odločilno le, da je tožnik bolečine trpel zelo kratko obdobje (skupaj približno manj kot dva tedna), ampak je treba v skladu z 8. členom ZDR-1 pri odmeri denarne odškodnine upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec, in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev. Ob upoštevanju odvračilne funkcije je glede na ugotovljeno ponovitev kršitve zagotavljanja varnega delovnega okolja po presoji pritožbenega sodišča primerna skupna odškodnina v znesku 2.000,00 EUR, kar znaša nekaj manj kot dve povprečni mesečni neto plači v času sojenja na prvi stopnji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004816
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 41/2. ZPP 339/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 9/2, 9/4, 18, 18/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - izključna krivda enega voznika - vpogled v drug sodni spis - prevozni stroški pooblaščenca, ki ni odvetnik
Sodišče prve stopnje je sicer pogledalo in prebralo spis zadeve o prekršku, kar je kot dokaz predlagala tožena stranka, vendar ta dokazni predlog dokazuje zgolj to, da je tekel ta sodni postopek, kdo so bili njegovi udeleženci in kakšen je bil njegov zaključek. To pomeni, da takšen dokazni predlog zajema le branje končne odločbe, izdane v tem postopku in nič drugega. Če želi stranka, da se iz drugega spisa prebere še kaj drugega kot končna odločba, mora to izrecno predlagati s konkretno navedbo listin, ki naj se iz tega drugega spisa preberejo.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik smerokaz vklopil šele, ko je že pričel zavijati levo in ga zavarovanec tožene stranke ni mogel zaznati pravočasno, takrat pa je že bil v fazi prehitevanja tožnika, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da zavarovanec tožene stranke glede na ugotovljene okoliščine ni mogel storiti ničesar, da bi preprečil nesrečo, kar pomeni, da je njegova krivda za nastali škodni dogodek izključena oziroma, da je do prometne nesreče prišlo po izključni krivdi tožnika samega.
Sodišče prve stopnje je nepravilno priznalo kot potrebne stroške toženi stranki njene potne stroške v višini kilometrine po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. V takšni višini se namreč kilometrina obračunava le pooblaščencem, ki so odvetniki, in sicer v skladu s 1. odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Pooblaščencem, ki niso odvetniki, pa se v skladu z 2. odstavkom 18. člena Pravilnika potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. Pritožbeno sodišče je upoštevalo naravo dela pooblaščencev tožene stranke in dejstvo, da javni prevoz ne vozi vedno ob primernem času (2. odstavek 9. člena Pravilnika), zato je toženi stranki priznalo stroške za prevožene kilometre, obračunalo pa po ceni 0,12 EUR/km, kolikor znaša v skladu s 4. odstavkom 9. člena Pravilnika zadnji uradno objavljeni znesek povračila potnih stroškov za zaposlene v državni upravi.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno priznalo 40 točk za predlog za preložitev naroka, saj gre za stroške, ki so nastali po naključju, ki se je primerilo tožeči stranki. Utemeljeno pritožba opozarja tudi na to, da zaprosilo za nadaljevanje naroka ni procesno dejanje, ki bi bilo potrebno v smislu 155. člena ZPP.
poprava sodbe - odločitev o pravdnih stroških - dodatek za delovno dobo - odločitev o pravdnih stroških - minulo delo - dodatek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji obveznost tožene stranke do plačila tožniku nastale razlike iz naslova dodatka za delovno dobo, katero je tožnik uspel izkazati, in sicer z listino, pridobljeno pri ZPIZ-u, iz katere je razvidno, da je imel tožnik skupaj 21 let, 0 mesecev in 25 let pokojninske dobe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 235, 235/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – možnost nadaljevanja delovnega razmerja – obrazložitev odpovednega razloga – obrazložitev odpovedi – naklep – huda malomarnost
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpovedni razlog ne sme biti obrazložen zgolj pavšalno, temveč mora biti konkretiziran v takšni meri, da omogoča ugotovitev o obstoju utemeljenega odpovednega razloga. Delodajalec mora konkretno navesti in obrazložiti okoliščine, iz katerih je razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev očitkov mora biti po vsebini dovolj določna, da lahko predstavlja podlago za uspešno pripravo delavca na zagovor (pravica do obrambe) oziroma za sodno varstvo v zvezi z zakonitostjo odpovedi (pravica do dostopa do sodišča), poleg tega morajo biti očitki tako časovno opredeljeni, da lahko sodišče presodi pravočasnost podaje odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku tudi ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve (dejanskih) razlogov iz odpovedi.
Delavcu je zaradi kršitve mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je za dejanje odgovoren, torej če mu je mogoče očitati krivdo za njegovo ravnanje. Delavcu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi objektivne odgovornosti (npr. za kršitve, ki jih storijo njegovi podrejeni). Dokazno breme, da gre za hudo malomarnost ali naklep, je na delodajalcu. Pri opredelitvi naklepa ali hude malomarnosti v zvezi s kršitvijo pogodbenih obveznosti se je treba opreti na splošna pravila civilnega prava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023478
KZ-1 člen 73, 73/1, 135, 135/2-1. ZKP člen 148. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
odvzem predmetov - pištola uporabljena pri kaznivem dejanju - zaseg predmeta s strani policije
Varnostni ukrep iz 73. člena KZ-1B (odvzem predmetov) se izreka storilcu kaznivega dejanja zaradi njegove nevarnosti, da znova stori kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, da je obdolžencu odvzelo zaseženo pištolo, ker je njegova last, pa tudi ker so sicer tak ukrep narekovali tudi razlogi splošne varnosti, torej da obdolženec ne bi ponovno storil kaznivega dejanja. Glede na dejstvo, ki zagotovo izhaja iz podatkov spisa, sta obdolženec in oškodovanec v hudem sporu, zaradi česar tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da obstaja večja nevarnost za obdolženčevo ponavljanje kaznivega dejanja. Pritožba obdolženca zoper odločbo o izrečenem varnostnem ukrepu je torej iz zgoraj navedenih razlogov neutemeljena.
V Sloveniji niso bile izčrpane možnosti za zdravljenje, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini utemeljeno zavrnilo.
Tožeča stranka, ki je sprejela nadomestno izpolnitev, ki je ni vtoževala, in umaknila tožbo, v pravdi za plačilo denarne terjatve ni uspela in sama trpi svoje pravdne stroške.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066271
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZVoz 50, 50/8.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - razlogi za odvzem predmetov - lastništvo predmeta
Ker je pritožba predlagatelja vložena izključno zaradi neizrečene, vendar s strani predlagatelja predlagane, stranske sankcije odvzema predmeta, je višje sodišče zadevo obravnavalo le glede vprašanja, ali je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje za vrnitev vozila in za neizrek predlagane sankcije, ali pa bi moralo sodišče poleg glavne sankcije (globe) obdolžencu izreči tudi stransko sankcijo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000730
ZDSS-1 člen 36, 38, 38/1.. ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri delu, ko mu je kamnita plošča nagrobnika stisnila prst desne roke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke, saj nagrobna plošča sama po sebi ni nevarna stvar, tudi dejavnost urejanja grobov ni nevarna dejavnost.
Izvedenec za varstvo pri delu je pojasnil, da sicer ne obstaja predpis, ki bi določal, kako se varno odstranjuje nagrobne plošče, da pa obstajajo temeljna načela varstva pri delu, ki jih delodajalec mora upoštevati. Delodajalec kot vodja del bi moral delo organizirati tako, da bi ga lahko tožnik in sodelavec varno opravila. Izvedenec je pri tem ugotovil, da tožena stranka ni izkazala programa usposabljanja in potrdila o preizkusu praktične usposobljenosti, ko izvajalec usposabljanja pokaže, kako mora delavec varno opravljati delo in kakšne pripomočke more ob tem uporabljati. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je za nastalo škodo odgovorna tožena stranka v višini 90 %, tožnik pa le 10 %.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023459
KZ člen 26, 26/1, 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - enoosebna družba - storilec in oškodovanec v isti osebi - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - namen preiskave
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da nesoglasje preiskovalne sodnice temelji na zmotnem stališču, da ni mogoče storiti kaznivega dejanja iz člena 244 KZ in zato tudi ne po členu 240 KZ-1 zato, ker ne more biti storilec in oškodovanec v isti osebi, če ima gospodarska družba le enega družbenika. Takšno stališče je namreč zmotno, saj ga ovrže novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ima podlago tudi v Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
Obnova postopka, ki jo ZPP ureja v 394. členu, je izredno pravno sredstvo. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je obnovo postopka vložil sam in v njem tudi zatrjeval, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Po določbi 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tega pogoja tožnik ni izkazal (nasprotno, meni, da je upravičen podati laični predlog za obnovo postopka), zato je sodišče prve stopnje izredno pravno sredstvo (obnovo postopka, ki jo je vložil tožnik sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) kot nedovoljeno pravilno zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP).
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, ZZVZZ člen 87.
trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - informativni dokaz - razpravno načelo - pomanjkanje razlogov o določnih dejstvih
Tudi dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva in na načelni ravni tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene - torej z namenom, da se ugotovi neko dejstvo, ki ga stranke niso zatrjevale. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravnorelevantnih dejstvih, ampak to zgolj v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - smiselna uporaba določb pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku
Sodišče prve stopnje nima pravne podlage za uporabo določbe osmega odstavka 163. člena, po kateri še višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ker ZP-1 v 65. členu, ki ureja odločanje sodišča po zahtevi za sodno varstvo, ne določa možnosti, da sodišče prve stopnje razveljavi plačilni nalog.