sklep o prodaji nepremičnin - izločitveni upnik - ugotovitev neobstoja izločitvene pravice - procesna legitimacija upnika - legitimacija za pritožbo
Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.
Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.
Pogoji za dovolitev spremembe tožbe so določeni v 185. členu ZPP. Pritožba pravilno opozarja, da sprememba pravne podlage ni razlog za nedovolitev spremembe tožbe. Četudi bi stranka v navedeni vlogi spremenila pravno podlago zahtevka, po 184. členu ZPP ne bi šlo za spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe torej ne bi smelo zavrniti z argumentom, da je tožeča stranka spremenila pravno podlago zahtevka, niti s tem, da za določene trditve ni predložila ustreznih dokazov, s čimer se je opredeljevalo do dokazanosti trditev oziroma posredno do utemeljenosti zahtevka, kar ni pogoj za dopustnost spremembe tožbe po citirani določbi. Navedbe in dokazi v spremembi tožbe se dejansko nanašajo na izračun višine dejanske škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je veljala 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja, in sicer na podlagi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, zato je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Po tej določbi zadostuje že ravnanje, glede katerega obstaja možnost obstoja konkurence. Za kršitev konkurenčne prepovedi gre zato tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu. Opisano ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1, saj je toženec za potrebe ADR pregleda, ki ga je opravila tožeči stranki družba A. d. o. o., aktivno sodeloval pri predpripravi pregleda cistern. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je torej utemeljen.
inšpekcijski postopek - zakonita zastavna pravica - vknjižba zakonite zastavne pravice - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti - zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku
Iz določbe prvega odstavka 157.c člena ZVO-1 izhaja, da se zastavna pravica nanaša na vse nepremičnine inšpekcijskega zavezanca. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker v sklepu Inšpektorata za okolje in prostor te nepremičnine niso navedene, vpisa ni mogoče dovoliti.
Sodišče prve stopnje ni presojalo tega, ali je z izdajo omenjenega sklepa že nastala (izvršljiva) terjatev Republike Slovenije do inšpekcijskega zavezanca, v smislu prvega odstavka 157.c člena ZVO-1. Z izpolnitvijo tega pogoja nastane zakonita zastavna pravica Republike Slovenije, s tem pa tudi podlaga za ta vpis, v skladu z določbo drugega odstavka 157.c člena ZVO-1.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk - izrek sklepa
V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 13. 9. 2021 štelo kot pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča Pdp 411/2021 z dne 26. 8. 2021, čemur tožnik ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je takšno pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (343. člen ZPP), saj pritožba zoper tovrstni sklep v procesni zakonodaji ni predvidena.
objava popravka - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - vsebina popravka - članek v medijih - RTV prispevek - dostop do medija - neustrezen tožbeni zahtevek - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice po tisku - zanikanje dejstev - objava neresničnih in nepreverjenih informacij
Vrhovno sodišče se je izreklo, da popravku ustreza kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih […] ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika. Bistvo teh argumentov leži v sprejemljivosti kombinacije zanikanja in (dodatnih) kratkih navedb, dodatne navedbe tožnika v predmetnem primeru pa niso kratke in se tudi, kot pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje, pretirano odmikajo od navedb v spornem prispevku.
prekršek neznatnega pomena - opomin - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila - svetlobni in zvočni signali
Glede na višino predpisane globe in stransko sankcijo za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP ni mogoče šteti, da gre pri tem za prekršek neznatnega pomena, prav tako pa v okoliščinah konkretnega primera niso izkazane okoliščine, ki bi ga delale posebno lahkega (6.a člena ZP-1).
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pogoji za podaljšanje - sorazmernost ukrepa
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu s tehtnimi argumenti dokazalo obstoj vseh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa. V skladu z določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje
Zmotno je pravno naziranje zagovornice, da opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje konkretizacije vseh njegovih zakonskih znakov in sicer okoliščin, ki bi opredeljevale obtoženčev krivdni odnos do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1. Konkretni del opisa jasno opredeljuje obtoženčevo zavestno kršitev pravil varnosti v cestnem prometu v očitku, da je kot voznik motornega vozila v cestnem prometu povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo druge osebe s tem, da je vozil pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, ko je 4. 7. 2020 okoli 19.45 ure izven naselja ...vozil osebni avtomobil Subaru, tip Justy, registrske številke ... po lokalni cesti iz smeri ... proti ..., pod vplivom alkohola z najmanj 1,43 grama alkohola na kilogram krvi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za slabe odnose v pretežni meri kriva tožeča stranka. Stranke tudi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in ni mogoče ugotoviti, da gre za skupno življenje pravdnih strank. Tako ni podan noben razlog iz 568. člena OZ.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - podlaga za vknjižbo pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo
V pravnomočni sodbi, ki je skupaj s sklepom o popravi in sodbo višjega sodišča podlaga za vpis, ni ugotovljen le obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na njem. Iz njenega izreka izhaja, da je pravdno sodišče skupno premoženje tudi že civilno razdelilo med pravdni stranki. Sodba poleg ugotovitve, da so obravnavane nepremičnine, na katerih je vpisana solastninska pravica nasprotnega udeleženca do 1/2, skupno premoženje, vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagateljice na teh nepremičninah 1/4 od celote. Ne gre torej le za določitev deleža na premoženju, ki je skupno pravdnima strankama, temveč že za ugotovitev solastniškega deleža predlagateljice v razmerju do celote. Takšna listina je primerna listina za predlagani vpis (so) lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje policista, ki je sestavljal zapisnike, z obrazložitvijo, da so bile zaslišane verodostojne priče. Taka zavrnitev je utemeljena, saj je storilec s takim dokazom želel dokazovati neresničnost vsebine zapisnikov o izjav posameznih prič F. H. in T. F., o verodostojnosti teh prič pa se je sodišče že prepričalo tako, da je samo zaslišalo navedeni priči.
Poleg tega je iz storilčevih navedb tekom postopka in v pritožbi je mogoče tudi razbrati, da je z zaslišanjem policista S. storilec želel dokazovati tudi nelogičnosti in nasprotujoče si ugotovitve v uradnem zaznamku o domnevni prometni nesreči, ki ga je sestavil policist S., kar pa je za predmetno zadevo nerelevantno.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Res velja, da mora sodišče, pred katerim je sodna poravnava sklenjena, paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Vendar če te razloge prezre, sodna poravnava ohrani (formalne) učinke pravnomočne sodne odločbe in lastnost izvršilnega naslova. Le izbijati jo je mogoče z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi (tožbo za razveljavitev sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
8. člen ZPP določa, da mora biti dokazna ocena (med drugim) skrbna. To pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena, kar pa pomeni, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje. Po presoji višjega sodišča (ožja) obrazložitev sodišča prve stopnje o dejanski podlagi spornih poslov ni preverljivo obrazložena. To pa nadalje pomeni, da ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu skrbne dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - vročanje stranki - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje - okrožno sodišče
Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje vročilnice je na stranki, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da toženka tega bremena ni zmogla. Toženka namreč le pavšalno navaja, da pisanja ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb na pošti. Ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, da bi bilo z omenjeno (podpisano) javno listino karkoli narobe in torej z ničemer ne vzbudi dvoma o opravljeni vročitvi.
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je namreč v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec stranke lahko samo oseba, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila PDi. Ker je ugotovljeno, da omenjeni M. K. nima PDi (op. predmetno je sporočil sam z dodatno navedbo, da se je toženka pred sodiščem zastopala sama), toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje (pred okrožnim sodiščem) ni mogel zastopati na procesno upošteven način. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno omenjenega pisanja vročati s strani toženke pooblaščenemu, ampak ga je pravilno vročilo sami toženki.
sklep o razdelitvi - prenehanje terjatve s pobotom - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - pobot terjatev - zakonsko pobotanje - rezervacije - pogojne terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ugovor zoper načrt razdelitve - oblikovanje rezervacij
Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka.
Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku.
Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta.
Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev.
Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
KZ-1 člen 289.. ZDR-1 člen 91, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 8.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče zaradi porušenega odnosa in izgube zaupanja, kar je oprlo na ugotovitve o številnih sodnih postopkih med strankama ter med tožnico in nekdanjim ravnateljem toženke, o čemer se je pisalo tudi v medijih. Tožničine navedbe o tem, da njena zaposlitev na OŠ A. kot pomočnica ravnatelja ni ustrezna, ker ne gre za delovno mesto učiteljice glasbe oziroma zborovodkinje, kot tudi okoliščina oddaljenosti od tožničinega kraja prebivanja, pri presoji vprašanja smiselnosti reintegracije nima večje teže kot ugotovitve sodišča o porušenem odnosu med strankama.