ZDR člen 31, 35, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. KZ-1 člen 173, 173/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pisan izjava - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je med izvajanjem programa šole v naravi spolno nadlegoval učenko tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. Navedene kršitve imajo vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po določilih 3. odstavka 173. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da navedeno kaznivo dejanje stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih – ponarejanje listin - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da kot učitelj vožnje (inštruktor) v številnih primerih prijavljene izpitne vožnje kandidatov, katerih učitelj vožnje je bil, ni predložil dnevnih razvidov vožnje in za isto obdobje inšpekcijskem organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslov, ki je vpisan v register, ampak na drug naslov. Ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena, ni bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga 318. člen ZPP v 1. odstavku določa za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti
Poslovni razlog v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, je bil le navidezen, dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bilo nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov tožnika. Tožena stranka tako ni izkazala utemeljenega in resnega razloga, da je prenehala potreba po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Če je bila pred novelo ZKP-J, ki je v 219.a členu uzakonila ukrep preiskave elektronskih naprav, opravljena preiskava elektronskih naprav, ki so bile zasežene na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika za opravo hišne preiskave in zasege elektronskih naprav, iz predloga državnega tožilca in odredbe pa izhaja, da je bil preiskovalni sodnik seznanjen s tem, da se iščejo elektronske naprave, ki vsebujejo elektronske podatke, pomembne za dokazovanje v kazenskem postopku, je šteti, da je bila spoštovana zahteva po predhodnem sodnem nadzoru posega v tajnost občil oziroma pravice do zasebnosti iz 37. in 35. člena Ustave.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 251, 235, 235/1, 259, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za odmero - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - odškodnina
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 110. člena ZDR). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je potekel objektivni rok za odpoved. Od nastanka razloga, to je od domnevno nepravilnega ravnanja tožnika do dneva odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je namreč poteklo več kot 6 mesecev. Odpoved, podana do izteka prekluzivnega objektivnega roka, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razloga po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je nezakonita.
Sodišče prve stopnje je s tem, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo in tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu dosodilo razliko v plači, tožniku dejansko priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je že bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Revizijsko sodišče, je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je trajanje delovnega razmerja v takšnem primeru možno priznati le do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu. Postavilo se je na stališče, da je v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zavrniti tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem izdaje izpodbijane sodbe, kakor tudi zahtevek za plačilo razlike med plačo, ki bi šla tožniku pri toženi stranki in plačo, ki jo je do dneva izdaje prvostopenjske sodbe prejemal pri novem delodajalcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003369
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 569, 574, 574/1.
zamudna sodba
Pasivnost tožene stranke se ocenjuje kot priznanje dejanskih trditev tožeče stranke v tožbi. Ker se šteje, da je tožena stranka priznala v tožbi navedena dejstva, jim ne more ugovarjati v pritožbi zoper zamudno sodbo, saj zamudne sodbe ni moč izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – možnost obravnavanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče pri odločanju o izdaji začasne odredbe odloča le o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti podanega predloga za izdajo začasne odredbe, ne pa o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. O tem bo odločalo v postopku o glavni stvari in takrat bo izvedlo tudi vse relevantne dokaze, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz tega razloga s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev obstoja zakonitega razloga za izredno odpoved, ni nezakonito postopalo, stranki pa tudi ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je dejansko obstajal začasno povečan obseg dela, saj je bila vseskozi podana trajna potreba po delu na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik (na istem delovnem mestu so bili zaporedoma zaposleni trije različni delojemalci), zato je prišlo do zakonske transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v smislu določbe 54. člena ZDR.
ZMZPP člen 20. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4.
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3, 8. Protokol, ki spreminja Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3.
spor z mednarodnim elementom - prodajna pogodba - podjemna pogodba - uporaba materialnega prava - zastaranje
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga se sicer uporabi, če imata stranki ob sklenitvi pogodbe sedež v državah podpisnicah mednarodne pogodbe (3. člen), vendar pa omenjeni Protokol, ki spremlja Konvencijo, dodaja možnost uporabe tudi v primerih, ko nanjo napotujejo pravila mednarodnega zasebnega prava (točka b prvega odstavka 3. člena). Ker je Slovenija ratificirala Protokol h Konvenciji, ki daje možnost uporabe na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava, bi moralo sodišče (če bi sporno razmerje kvalificiralo kot prodajno pogodbo) opraviti presojo tudi na podlagi točke b prvega odstavka 3. člena.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službi Vlade RS in v upravnih organih člen 1.
dodatek zaradi posebnih obremenitev in odgovornosti - javni uslužbenci
Tožničin tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači iz naslova dodatka zaradi posebnih obremenitev ter odgovornosti, in sicer med 5 % dodatkom, ki ga je prejemala in 20 % dodatkom, do katerega bi bila upravičena na podlagi odločbe tožene strank, ni utemeljen, saj je odpadla pravna podlaga za izplačilo tega dodatka (odločba je bila razveljavljena, poleg tega pa je tožnica dodatek v višini, kot bi ji pripadal na podlagi Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službi Vlade RS in v upravnih organih, v vtoževanem obdobju tudi prejemala).
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 259, 259/1, 259/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – sodna razveza – goljufija – kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spise ali arhivskega gradiva
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je kot učitelj vožnje (inštruktor) v določenem časovnem obdobju popravljal dnevne razvide voženj v več rubrikah, ki jih je moral kot učitelj vožnje voditi v skladu z zakonom in za isto obdobje inšpekcijskemu organu ni predložil evidenčnih kartonov učitelja vožnje. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da tožnik nobene od očitanih kršitev ni storil, ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je bila ta nezakonita.
Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.
Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokurist je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).
Tožnik tudi po pozivu sodišča ni popravil tožbe tako, da bi bila primerna za obravnavo. Tudi popravljena tožba namreč ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, zato jo je treba zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSM0021513
OZ člen 12, 340, 247, 247/1, 247/2, 250, 251, 251/5, 641, 660. Posebne gradbene uzance (1977) člen 45.
pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - gradbene uzance - dokazno breme - prevzem dela - odsotnost odločilnih razlogov - izročitev in prevzem izvedenih del
Ker je v ozadju vprašanje utemeljenosti obračuna pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe, bi bila glede na trditve tožnice, da za zamudo (izpolnitev obveznosti do 1. 10. 2005) ni odgovorna, na mestu uporaba 250. v zvezi s 240. členom OZ – dolžnik se razbremeni obveznosti plačila pogodbene kazni, če dokaže, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njegove sfere.
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17.a členu ZSPJS so zato določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije.
ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožniku očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene, v katerem je ugotovljeno, da je tožnik storil preveč napak, kot dežurni policist pa je bil med odsotnostjo komandirja ali drugega nadrejenega dolžan odločati o nujnih ukrepih in opravljati druge naloge za nemoteno delovanje enote, v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnik na seji komisiji sodeloval, hkrati pa podal tudi ugovore do očitanih napak, mu je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS.
Tožena stranka ni predložila dokazila, da je tožniku pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožniku pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito na dan, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja – ključ delitve – določitev solastniških deležev
Če pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki ni bila sklenjena, je upravnik glede na prvi odstavek 182. člena SZ-1 upravičen za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabiti le ključ delitve, ki izhaja iz te določbe, torej le po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.