OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077320
OZ člen 190, 193, 344, 440. ZZ člen 62. SZ člen 118. ZPN člen 6. ZPP člen 362, 362/2.
zahtevek za vračilo prejete kupnine – pravnomočna odločitev o lastninski pravici – ničnost pogodbe – prodaja tuje stvari – neupravičena pridobitev – ugovor zastaranja – zakonske zamudne obresti – navedba ustreznih trditev
Toženka ni izkazala, da je bilo za brezplačen prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini izdano predpisano dovoljenje, zato izvršeni prenos ni bil veljaven. Dejstvo, da vknjižbe toženkinega pravnega prednika ni nihče izpodbijal, za to pravdo ni pomembno. Sodišče prve stopnje je ničnost navedene pogodbe pravilno obravnavalo kot predhodno vprašanje.
Prodaja tuje stvari ni prepovedana. To pa ne pomeni, da lahko prodajalec tuje stvari obdrži prejeto kupnino.
Res gre pri ugovoru zastaranja za materialnopravni ugovor, ki pa ga v postopku ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka).
preživnina – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena – določitev stikov – skupno starševstvo – otroški dodatek – dnevnica kot dohodek – spremenjene okoliščine
Otroški dodatek ni namenjen razbremenitvi dolžnosti staršev, da preživljajo svoje otroke. V skladu z novejšo sodno prakso je otroški dodatek zato mogoče upoštevati le, kadar materialne in pridobitne zmožnosti staršev ne omogočajo kritja otrokovih potreb.
Kot dohodek toženca je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo dnevnice, ki jih toženec dobiva iz naslova službenih voženj v tujino. Da te (vsaj deloma) predstavljajo toženčev zaslužek (in ne povrnitev stroškov), je utemeljeno sklepalo na podlagi dejstva, da se toženec vozi z nadstandardnim vozilom.
ZNP člen 21, 97, 104. ZSZ člen 18, 26, 26/1, 37. ZSKZ člen 2. ZRPPN člen 51.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – nepravdni postopek – ureditev razmerij med udeleženci – denarna odškodnina
Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073060
ZMZPP člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 1061.
posojilna pogodba - kršitev načela kontradiktornosti – uporaba avstrijskega prava
Sodišče ne more sklepati, da vloga, ki sta jo toženca prejela po koncu glavne obravnave, ni pomembna za toženca in da zato ni kršeno načelo kontradiktornosti. Stranki imata pravico, da sta seznanjeni s procesnim gradivom nasprotne stranke.
Stranki volje, da se za pogodbo uporabi slovensko pravo, nista izrecno dogovorili in ne izhaja iz drugih okoliščin. Sodišče išče oporo za razlago dejanske volje strank. Kraj sklenitve pogodbe in sklicevanje pogodbe na avstrijski pravni red, kaže, da je izpolnilni kraj Avstrija, vse to pa bolj v prid uporabi avstrijskega kot slovenskega prava.
zastaranje odškodninskega zahtevka – čas zdravljenja – nova škoda
Napačno je stališče, da zastaranja zahtevka ni, ker se je tožnica ves čas zdravila in se še zdravi. Čas zdravljenja je namreč pomemben pri ugotavljanju obsega povzročene škode, pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti za „novo škodo“ pa je pomembno, ali je tožnica ob sklenitvi izvensodne poravnave s toženko za t. i. novo škodo vedela ali mogla vedeti.
ZPSto – 2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3. ZPP člen 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 9, 9/3.
pravočasnost pritožbe – fikcija vročitve – oddaja priporočene pošiljke – oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu – kontaktna točka
Družba Petrol d.d. je kot pogodbeni partner Pošte Slovenije d.o.o. pooblaščena za sprejemanje navadnih in priporočenih pošiljk. To pomeni, da je treba v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk šteti dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na bencinskem servisu Petrola d.d. kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076572
OZ člen 149, 153, 153/2.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – vzročna zveza – prometna nezgoda – ovira na cesti – pravni standard
Pojem »nevarna stvar/dejavnost« je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti v vsakem konkretnem primeru posebej, presoja o tem pa nujno sega na področje materialnega prava, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožniku ni potrebno izrecno navajati pravnih pojmov kot sta nevarna stvar ali objektivna odgovornost, če sodišče o izpolnjenosti pravnega standarda lahko odloči na podlagi sicer zatrjevanih dejstev in ugotovljenega dejanskega stanja.
ZPP člen 339, 350, 350/2. OZ člen 190, 280, 280/1.
neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje najemnika zaradi predhodno sklenjene najemne pogodbe za isti prostor – vzročna zveza – odsotnost pravne podlage – najemna pogodba
Tožnika sta kljub temu, da sta vedela, da ima vrt v najemu toženec, za vrt sklenila najemno pogodbo (nista pa od najemodajalca uveljavljala izročitve najetega vrta), na drugi strani pa toženec vrt uporablja (ga ima v najemu) na podlagi sklenjene najemne pogodbe z obveznostjo plačevanja najemnine (te obveznosti nesporno (še) ni izpolnil). Prikrajšanje premoženja tožnikov ni bilo izzvano s toženčevo obogatitvijo zaradi neplačila najemnine (jasno torej obstoj vzročne zveze ni izkazan), poleg tega obstoji pravna podlaga, ki opravičuje zmanjšanje premoženja tožnikov (najemna pogodba), na strani toženca pa ni mogoče mimo dejstva obstoja obveznosti plačati najemnino (pogodbeno obveznost).
Če sodišče prepis zvočnega posnetka stranki vroči šele s sodbo, gre za kršitev 125a. člena ZPP. Vendar je ta kršitev relativne narave. Pritožnik mora zato zatrjevati, da mu je bila odvzeta možnost ugovora zoper prepis. Ker pa je ugovor omejen na pravilnost prepisa (skladnost prepisa s posnetkom), mora zatrjevati tudi to neskladnost.
V nasprotju z dopolnjevanjem trditvene podlage, sodišče v primeru pomanjkljivo predlaganega dokaza (vpogled v drug spis) ni dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati pritožnika naj dokazni predlog ustrezno substancira. Tega niti ne sme storiti, saj bi takšna aktivnost sodišča presegala pooblastilo 285. člena ZPP in pomenila kršitev razpravnega načela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0076573
OZ člen 287, 287/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217.
kompenzacija – vrstni red vračunavanja – garancija – zapadlost plačila – prisilna poravnava – potrjena prisilna poravnava med pritožbenim postopkom – sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Tožena stranka je v predlogu za kompenzacijo označila, da z zneskom 12.339,45 EUR plačuje račun tožeče stranke št. 2664-9-2006. S tem je nedvoumno označila, da gre za vtoževani račun. Zato tožeča stranka ni imela podlage, da je s tem zneskom poplačevala druge račune, ki so bili starejši.
Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti spremeniti izpodbijano odločbo. Pri tem je upoštevalo delež plačila terjatve, rok plačila in delež obresti kot izhajajo iz sklenjene prisilne poravnave. Vtoževana terjatev je namreč nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZNP člen 44. ZPP člen 406, 406/2.
odvzem poslovne sposobnosti – regulacijska začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ je v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi razlogov, kot jih predvideva 44. člen ZNP, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za ohranitev zakonske zveze ni dovolj zgolj želja enega od zakoncev.
OZ člen 45, 45/6, 255, 512. ZOR člen 15, 15/2, 114, 133, 139, 280, 532. SPZ člen 66. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14.
predpogodba – zahtevek na sklenitev pogodbe – kršitev predpogodbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe – opravičljiva zmota – zmota o bistveni lastnosti predmeta – status zemljišča – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje
Institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj predpostavlja situacijo, ko ima upnik denarno terjatev zoper dolžnika, dolžnik pa skuša preprečiti njeno poplačilo. Gre za primere, ko se uveljavlja relativna neveljavnost oz. neučinkovitost dolžnikovega ravnanja zaradi dolžnikove neplačevitosti in se s tožbo zahteva, da pravno dejanje nima učinka do tožeče stranke glede njene terjatve do dolžnika v določenem znesku in da je zato pridobitelj dolžan dopustiti, da tožeča stranka terjatev do dolžnika poplača iz pridobiteljevega premoženja.
Če je bila stranka predpogodbe (prodajalec) pri sklepanju predpogodbe v opravičljivi zmoti glede bistvene lastnosti predmeta (od katere je odvisna opredelitev njene vrednosti), lahko odkloni sklenitev bodoče glavne pogodbe. Status nepremičnine (s tem pa njena vrednost) je odločilna lastnost predmeta (in s tem element pred/pogodbe).
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je potrebna, ker med pritožnikoma in zakonitimi dediči ni mogoče doseči sporazuma o upravljanju zapuščine. Pritožnika tej ugotovitvi sicer oporekata, toda zgolj navedba (nekaterih) zakonitih dedičev, da takega sporazuma ni mogoče doseči, zadostuje za ugotovitev, da skupno upravljanje z zapuščino očitno ne bo možno, četudi sklenitev sporazuma odrekajo le zakoniti dediči.
SZ-1 se ne uporablja za poslovne stavbe, pa četudi se te morebiti nahajajo v kompleksu, ki ima tudi stanovanjske enote.
Člen 29 ZPSPP, ki se uporablja za poslovne stavbe in prostore, ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika ne za svoje storitve upravljanja, ne za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ. Za uporabo navedene materialnopravne podlage je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
ZPP člen 97, 139, 140, 142, 142/1, 184, 189, 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 75.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročanje – kraj vročanja – pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj – pisno pooblastilo za sprejem sodnih pisanj – nadomestna vročitev – dejansko bivališče
Pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj imora imeti pisno pooblastilo.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071531
OZ člen 188.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – regres plačnika - rezervni vzrok – doktrina globokega žepa – branje zapisnika o zaslišanju iz kazenskega postopka
Pravnomočno je že bilo ugotovljeno, da je podana odškodninska obveznost obeh pravdnih strank, ki je nasproti oškodovancem sicer solidarna, kar pomeni, da je v ravnanju obeh pravdnih strank že ugotovljena protipravnost, odgovornost (krivda), ugotovljena pa je tudi vzročna zveza med njunim protipravnim ravnanjem in škodo. V obravnavani pravdi gre le še za porazdelitev bremena med obe proti oškodovancem solidarno odgovorni osebi – katera od njiju nosi kolikšen delež obveznosti.
Uveljavljanje, da je terjatev prenehala že na podlagi pobotne izjave, pomeni ugovor ugasle terjatve in ne uveljavljanja pobota s pobotno izjavo šele v izvršilnem postopku.
Kogentne določbe, ki bi prepovedovala dogovor, da je toženka kot odvetnica do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat (obligacija rezultata) ni (bilo). Takšne kogentne določbe prav gotovo ne predstavlja niti 17. člen ZOdv in še manj določbe odvetniške tarife.
Materialnopravno zmotno je stališče, da mora tožnica, ker specifikaciji storitev toženke (njeni pobotni izjavi) ni ugovarjala ob prejemu, trpeti posledice v smislu »priznanja« te terjatve (oziroma izgube možnosti njenemu kasnejšemu oporekanju).
Stališče, da bi morala tožnica tekom postopka postaviti zahtevek na ugotovitev, da do predpravdnega pobota ni prišlo, je zmotno.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.