OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068924
SZ-1 člen 111. OZ člen 614. ZPP člen 181, 181/3.
nezakonita uporaba stanovanja – najemna pogodba – pretek določenega časa – prenehanje najemne pogodbe – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – izpraznitev stanovanja
Ob dejstvu, da je najemna pogodba, po kateri je tožena stranka kot najemnica proti plačilu tržne najemnine zasedala stanovanje, ki ga je dajala v najem tožeča stranka, prenehala veljati pred zaključkom glavne obravnave, tožena stranka pa se ni sklicevala na noben drug pravni naslov, ki bi ji dajal upravičenje do uporabe stanovanja, ki ga še vedno zaseda, je pravilen zaključek, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, zato mora izprazniti stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe.
ZTLR člen 58. SPZ člen 217, 217/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti - dobrovernost - stroški postopka - dokazna ocena - priposestvovanje stvarne služnosti - pravni naslov - vsak svoje stroške - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje - dokazno pomembna dejstva - delen uspeh
Zaraščenost poti oziroma njena neprevoznost je samo ena od (indičnih) okoliščin, ki je potrdila trditev tožencev o neuporabi poti (v omenjenem obsegu) s strani pravnih prednikov tožnikov. Ključna je torej trditev o neuporabi poti, ne pa o njeni zaraščenosti. Za upoštevanje te okoliščine (s strani sodišča) ni bilo potrebno ne, da jo toženca posebej zatrjujeta, niti ni bilo dolžno sodišče na njeno pomembnost tožnika posebej opozarjati oziroma njima ter ostalim zaslišanim v zvezi z njo postavljati vprašanja (jih zaslišati).
Nenavadno bi bilo, če bi moralo sodišče stranke pri izvajanju dokazov posebej opozarjati, kaj se mu v zvezi z vsebino izvedenega dokaza (npr. zaslišanja) zdi pomembno in kaj ne (oziroma na kaj naj bodo stranke pozorne). Takšno morebitno (neutemeljeno) pričakovanje nima nobene zveze niti z načelom odprtega sojenja. Stranka je dolžna sama presoditi, ali je določena izpovedba (oziroma njen del) lahko relevantna ali ne.
Tožnika nista zatrjevala obstoja pravnega naslova, ki bi upravičeval zaključek o njuni dobrovernosti. Če ne znaš ustrezno obrazložiti, zakaj si bil dobroveren, to je zakaj si izvrševal služnost misleč, da si jo pridobil na veljaven način, o dobrovernosti ni moč govoriti.
Zakaj je prišlo do spora, za odločitev o stroških ne more biti ključno. Pomembno je le, kdo in v kakšni meri je v postopku, do katerega je v posledici spora prišlo, uspel.
Soočenje je le metoda zaslišanja prič oziroma pravdnih strank, torej le način izvajanja dokaza in ne dokazno sredstvo. Soočenje je smiselno v primerih (predvsem pri zaslišanju prič), ko bi se pokazala možnost, da bi zaradi izkoriščanja psihološkega pritiska ene priče oziroma stranke na drugo, ta popustila in povedala resnico.
SZ-1 se ne uporablja za poslovne stavbe, pa četudi se te morebiti nahajajo v kompleksu, ki ima tudi stanovanjske enote.
Člen 29 ZPSPP, ki se uporablja za poslovne stavbe in prostore, ureja zgolj pravno razmerje med lastnikom in najemnikom, ne določa pa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb. Ker torej ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev in upravnika, slednji nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika ne za svoje storitve upravljanja, ne za stroške obratovanja na podlagi določbe 197. člena OZ. Za uporabo navedene materialnopravne podlage je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke – poseben postopek – ustavitev izvršbe na plačo – prejemki direktorja – prejemki na podlagi civilnopravne pogodbe – obstoj delovnega razmerja
Prejemki, ki jih prejema dolžnik kot direktor na podlagi katere od civilnopravnih pogodb, saj ne gre za stalne denarne prejemke v smislu citirane določbe, za katere je značilno, da se enako kot plača delavca v delovnem razmerju prejemniku (npr. upokojencu, brezposelni osebi,...) s strani drugega izplačevalca izplačujejo v rednih časovnih razmikih, običajno mesečnih, ter tako zaradi predvidljivosti njihovega izplačevanja v prihodnosti omogoča poseben način opravljanja izvršbe, pri katerem se od sukcesivno izplačanih stalnih denarnih prejemkov dolžnika upniku ob vsakem izplačilu odteguje določen denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je bila dovoljena izvršba.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravni naslov – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068941
ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 44, 165, 165/3, 165/4, 337, 337/1, 367. ZOR člen 214. ZST-1 člen 39 ZST člen 25.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – odplačevanje kredita – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kateri zakonec in v kakšni višini je najel kredit za skupne potrebe. Kredit, ki ga najame eden od zakoncev za gradnjo hiše, ki je bil v času trajanja zakonske zveze tudi porabljen, pomeni skupni prispevek obeh zakoncev h gradnji skupne hiše. Stvar, pridobljena na ta način, je skupna. Prenehanje zakonske zveze pa stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Zakonec, ki po prenehanju zakonske zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
V splošno sprejeti formulaciji obrestnega zahtevka, ki jo je sodišče sprejelo, ko je določilo, da zamudne obresti tečejo od zapadlosti do plačila, je že vsebovano tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.
Intervencija sodišča pri določitvi vrednosti spora je časovno in vsebinsko omejena. Sodišče jo opravi le pri nedenarnih zahtevkih in najkasneje do faze obravnavanja glavne stvari.
zaznamba spora - zaznamba izbrisne tožbe - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na postavljene zahtevke
ZZK-1 v določbi 245. člena sicer res določa, da se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe o zaznambi spora, vendar pa navedeno ne pomeni, da je zaznamba izbrisne tožbe mogoča le v primeru, ko se z izbrisno tožbo uveljavlja neveljavnost vknjižbe, za katero je bil temelj vpisa v zemljiški knjigi eden od originarnih načinov pridobitve lastninske pravice, ki jih taksativno našteva 79.člen ZZK-1.
Tožena stranka je kot gospodarski subjekt zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kar v zadevnem primeru pomeni, da bi morala ob prejemu obvestila o odstopu terjatve kontne kartice preveriti, ali odstopljena terjatev skladno s posredovano kontno kartico obstoji.
ZIZ člen 8, 9, 9/8, 71, 181, 189, 189/6. ZPP člen 270, 270/3.
odredba o javni dražbi – poprava odredbe – očitna napaka – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba – odločitev o vprašanju postopka – predlog za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je odredbo popravilo s sklepom in ne z izdajo nove, popravljene odredbe, vendar pa s tem izpodbijanemu sklepu ni dana drugačna pravna narava, kot jo ima sama odredba. Ker je z njim še vedno odločeno o vprašanju postopka, je pravno sredstvo zoper tak sklep izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077745
ZPP člen 7, 212, 285. OZ člen 239, 239/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – zamuda pri izpolnitvi obveznosti – odškodninska odgovornost – dokazna ocena
Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.
Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.
predhodna odredba – ugovor – objektivna nevarnost – stroški odgovora na ugovor – stroški izvršitelja – račun izvršitelja – pritožba dolžnika zoper stroške zavarovanja – nedovoljena pritožba
Sklep o zavarovanju, s katerim je predlogu za zavarovanje ugodeno, lahko dolžnik izpodbija samo z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Glede na to, da je dolžnik izpodbijal tudi sklep o zavarovanju, ne more vložiti pritožbe glede stroškov zavarovanja, niti podrejeno.
Čeprav se dolžnik zavezuje plačati, ko bo tudi sam prejel plačilo, ob neizpodbijanih zaključkih sodišča prve stopnje ne more omajati objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik glede na obrazloženost (tudi v spis predloženega obračuna) ni imel nobenega razloga, da bi račun izvršitelja zavrnil, dolžnik pa je imel možnost, da račun pregleda in tudi substancirano ugovarja posameznim postavkam.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava sosedov o lastniški posesti predlagatelja
Overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine morajo biti takšne kvalitete, da potrjujejo dejstvo, da ima predlagatelj postopka nepremičnino v lastniški posesti.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 399, 399/1, 399/2.
delitev bilančnega dobička – tožba na razveljavitev sklepa skupščine – zakonski minimum pravice do deleža na dobičku – nujnost zadržanja dobička – pravica do dela dobička
Za poseg v eno temeljnih premoženjskih pravic delničarjev ne zadošča, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni, niti to, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika nujni, saj se tudi ti načelno lahko opravijo brez posega v pravico do delitve (dela) dobička. Gospodarnost in primernost odločitve zadoščata za odločitev, da družba ne bo razdelila vsega razpoložljivega dobička, ne zadoščata pa za odločitev, da bodo delničarji prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem in likvidnostnem stanju namreč tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavila, saj je le pavšalno navedla, da se že dalj časa spopada z velikimi finančnimi težavami, zaradi česar ne zmore plačati sodne takse za revizijo.
Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, specifičen pa je tudi njen tožbeni zahtevek, ki je zraven zahtevka na ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe usmerjen tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ker prav tak zahtevek s predmetno tožbo uveljavlja tudi tožeča stranka, je ta v zemljiški knjigi izvedljiv in s tem izvršljiv.
Sicer drži, da mora biti volja za sklenitev pogodbe navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali drugačnim ravnanjem (18. člen OZ) in je sporazum dosežen, ko se izjavi krijeta, prezre, da tudi izjavljeni volji lahko različne osebe pripišejo različni pomen, pri ugotavljanju katerega pa je potrebno uporabiti objektivna merila in iskati vsebino, ki jo je nasprotna stranka smela razumeti. Pri določitvi vsebine izjavljene volje je potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine in ne le zgolj besednih izrazov in posameznih izkaznih ravnanj terja najmanj tolmačenje vsebine izjavljene volje izhajajoč iz konteksta celotne sporne pogodbe.
Litispendenca je lahko podana tudi v primeru v pobot uveljavljene terjatve in ne zgolj v primeru nasprotne tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kasneje vloženo tožbo, ki se nanaša na isti zahtevek.
Tožba na plačilo določene terjatve oziroma morebitno ugotovitev terjatve se ne vloži po 3. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, ko tožeča stranka uveljavlja tudi pobotni ugovor. Taka tožba se sme kot nasprotna tožba vložiti po 2. točki 1. odstavka 183. člena ZPP, torej po določilu, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata. Pa še v teh primerih se nasprotna tožba v primeru, da je vložen tudi pobotni ugovor vloži zgolj za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Ugovor likvidnosti terjatve ne pomeni nič drugega kot ugovor, da do pobota niti ne more priti, ker nasprotna terjatev ne obstaja. Tak ugovor pa ne more povzročiti, da do pobota sploh ne bi prišlo (pred pravdo ali med njo). Povzroči le to, da se sodišče v takem primeru ukvarja z ugotavljanjem dejstev o obstoju v pobot uveljavljene terjatve, torej ali je taka terjatev dejansko nastala in ni morda že prej prenehala. Čim ugotovi obstoj take terjatve, lahko zaključi le to, da je do pobota prišlo in je zato nasprotna terjatev prenehala oziroma izvede pobot, če gre za ugovor procesnega pobotanja.
Iz razloga (morebitnega) zastaranja naknadnih zahtevkov sodišče ne sme odkloniti dovolitve spremembe tožbe, saj gre pri zastaranju za materialnopravno in ne procesno predpostavko. Sprememba tožbe nima vpliva na tek zastaralnih rokov.
Pri izdaji vmesne sodbe se obstoj škode ugotovi le s stopnjo velike verjetnosti.
V obravnavani zadevi je treba uporabiti pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so za oškodovanca (tožečo stranko) ugodnejša kot pravila o splošni odškodninski odgovornosti. Prilagojena so namreč položaju strank v poslovnem razmerju, v katerem ena nastopa kot naročnik-laik, druga pa kot izvajalec profesionalne storitve, od katerega se pričakuje bistveno višji standard skrbnosti in strokovnosti
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – odškodninska odgovornost države – neprimeren način za dosego namena zavarovanja – obstoj verjetnosti vtoževane terjatve
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da z vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe meri na uspešno uveljavitev zatrjevane (odškodninske) terjatve, ampak od tožene stranke zahteva, da od 1. 1. 2013 dalje plačuje obresti po kreditnih pogodbah, ki jih je tožeča stranka sklenila z V. d.d. Ker tožeča stranka s predlaganim načinom zavarovanja v primeru utemeljenosti vtoževanega zahtevka ne bi mogla doseči namena zavarovanja, saj ne bi v ničemer pripomogla k uspešnejši uveljavitvi vtoževane terjatve oziroma uspešnosti bodoče izvršbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog zavrnilo, pravilna.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006833
SPZ člen 28, 43, 45. ODZ paragraf 418.
družbena lastnina - prenos lastninske pravice - priposestvovanje
Za družbeno lastnino se niso uporabljala določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR), temveč predpisi, ki so urejali prehod družbene lastnine iz enega nosilca pravice uporabe na drugega. Priposestvovanje družbene lastnine pa ni bilo dovoljeno. Tudi gradnja na tujem svetu se je kot inštitut uporabljal samo za prehod lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v lasti fizične ali pravne osebe. Družbena lastnina tega inštituta ni poznala.