pogodba o operativnem leasingu – neizpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – razdor pogodbe - povračilo škode - pozitivni pogodbeni interes – compensatio lucri cum damno – potebna skrbnost
Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka vozil, ki so bila predmet najema po pogodbah o operativnem leasingu, ni prodala z ustrezno skrbnostjo. Odločilno dejansko vprašanje za utemeljitev tovrstnega ugovora ni, kakšna je bila realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju pogodbe, temveč, ali je tožeča stranka ravnala s potrebno skrbnostjo pri zagotoviti vnovčenja premeta leasinga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VSL0073051
ZDen 72, 72/2. ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 253.
sprememba tožbe - višina nadomestila - zaslišanje izvedenca - relativna bistvena kršitev postopka - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja - stanje nepremičnine ob uveljavitvi zden - odbitek davščin
Ker odločitev, da se sprememba tožbe ne dopusti, temelji na zmotnem razumevanju narave in podlage spremenjene tožbe, je podana relativna bistvena kršitev določb postopka.
Pri ugotavljanju višine odmene se upošteva stanje nepremičnine ob uveljavitvi ZDen – in ne ob njeni vrnitvi v posest.
Tožena stranka je dokazala, da je tožniku šest obrokov variabilnega dela plače že obračunala in izplačala, zato tožnik ni upravičen še do ponovnega obračuna ter izplačila teh šestih obrokov variabilnega dela plače, ki jo je že prejel.
Toženo stranko je sodišče pozvalo, da v 30 dneh od vročitve poziva odgovori na tožbo, v tem pozivu pa je bila opozorjena na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če bo podala odgovor na tožbo, ki ne bo obrazložen. Ker tožena stranka v roku 30 dni na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, je bil podan prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Njene navedbe, da odgovora na tožbo ni podala zaradi težav v podjetju, tega zaključka ne uspejo izpodbiti.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – vzročna zveza – pravila o adekvatni vzročnosti – prehitevanje v škarje – vozila s prednostjo
Ker iz zakonskih določb (ZVCP-1) ni povsem jasno, kako daleč sega „ratio legis“ vzročnost (pri (ne)spoštovanju prometnih pravil vozil s prednostjo v razmerju z (ne)ogrožanostjo), je za obravnavano zadevo potrebno upoštevati pravila o adekvatni vzročnosti, po katerih stranka odgovarja za normalne posledice njenega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati, pri čemer se za normalno šteje, kar je „storilec“ mogel predvideti ne samo kot verjetno, marveč kot tako, kar se kdaj pa kdaj utegne zgoditi, računajoč tudi neugodne razmere.
odločba sodišča prve stopnje o pritožbi – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – podpis odvetnika
Pritožba tožene stranke zoper izpodbijano sodbo ne vsebuje podpisa pritožnika oziroma njegovega pooblaščenca, temveč vsebuje le njegov žig. Zato gre za nepopolno pritožbo, katere sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja.
Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, temveč se mora nanjo tudi podpisati.
poslovni prostor – zamenjava ključavnic - motenje posesti – posest – tek rokov – subjektivni rok – običajna skrbnost
Tožnici glede na javno dostopne podatke ni mogla ostati neznana lastninska in poslovodstvena struktura tretje toženke, zato je bilo dovolj že, da je bila tožnica seznanjena s tem, da tretja toženka šteje lokal za svojo last. Lastnik stvari je namreč praviloma tudi njen posestnik, če že ne neposredni, pa vsaj posredni posestnik. Zadošča, da mu je stvar dostopna in da lahko izvaja svojo dejansko oblast nad njo.
Subjektivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe res začne teči takrat, ko posestnik izve za motenje in storilca, vendar to ne pomeni, da sme posestnik pri tem zanemariti običajno skrbnost, ki se pričakuje od udeležencev v stvarnopravnih razmerjih. Bistveno je torej, kdaj je posestnik lahko izvedel za motenje in storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077768
ZFPPIPP člen 444.
sprememba roka izpolnitve – podaljšanje pogodbenega roka – ustni dogovori – izbris tožeče stranke iz sodnega registra
Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.
nujna pot - določitev nujne poti - sklep o določitvi nujne poti - način uporabe - poslovni prostor - redna raba nepremičnine - dostop z vozili
Nesporno nepremičnina v lasti predlagatelja predstavlja poslovni prostor, pri čemer je za redno rabo nepremičnine, ki je v naravi poslovni prostor, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, in da tudi če bi bila (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, je pravico do nujne poti treba priznati.
Sklep o določitvi nujne poti mora med drugim obsegati tudi natančen način uporabe poti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov očitala, da je v nočni izmeni neupravičeno zaustavil stroj, ki ga je ponovno vključil šele ob pričetku naslednje dopoldanske izmene. Kršitve, ki se tožniku očitajo, so posledica njegovega bolezenskega stanja (hude depresivne motnje), zato ni mogoče zaključiti, da je ravnal krivdno. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zato ni zakonita.
kazen zapora - preklic pogojne obsodbe - enotna kazen - odvzem premoženjske koristi - navidezen realni stek - izključitev kazenskega pregona - tajni policijski delavec - hudodelska združba - tajno delovanje z uporabo identifikacijskih oznak - sostorilstvo - nezakonito pridobljen dokaz - izzivanje kriminalne dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - biološke sledi - posredovanje - načelo konsumpcije - tajno opazovanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - navidezni odkup - pomoč
Tudi pri tako imenovanem nadomestnem odvzemu mora biti predhodna pridobitev premoženjske koristi izkazana in ne zgolj domnevana.
Ugotovljeno izhaja iz jezikovne razlage prvega odstavka 75. člena KZ-1, logične razlage drugega odstavka tega člena ter iz teleološke razlage 74. člena KZ-1. Storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka 75. člena KZ-1 je namreč prav tako eden izmed prejemnikov premoženjske koristi, njen nadomestni odvzem po drugem odstavku 75. člena KZ-1, brez da bi bil znan dejanski obseg koristi, logično ni mogoč, vztrajanje pri nasprotnem pa pomeni pretvarjanje odvzema premoženjske koristi v kazensko sankcijo, se pravi v nekaj, v kar se zaradi razlike v namenih ne sme spremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077797
ZPP člen 205, 207, 207/2, 236a, 236a/6.
izpolnitev pogodbene obveznosti – razbremenitev obveznosti plačila – nadzor delavcev – odpoklic delavcev – delo tujcev brez dovoljenja – dokazno breme – izbris stranke iz sodnega registra
Tožena stranka se je k nadzoru delavcev in opravljenega dela zavezala po pogodbi. Dejstvo, da svoje obveznosti ni bila zmožna opravljati dovolj zanesljivo, pa ni zadosten razlog za razbremenitev obveznosti plačila opravljenega dela tožeči stranki. Neobstoj delovnega dovoljenja sicer vpliva na veljavnost oziroma neveljavnost pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ne more pa biti razlog za razbremenitev obveznosti plačila dela, ki je bilo opravljeno. Torej tudi, če delavci niso imeli delovnega dovoljenja, slednje ne pomeni, da ni nastala obveznost tožene stranke plačati tožeči stranki opravljene ure.
vknjižba lastninske pravice – začetek stečajnega postopka – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavani zadevi je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po dnevu začetka stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom, vendar pa pritožba utemeljeno opozarja na določbo 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbe drugih pravic (torej tudi lastninske pravice), na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, če je bil podpis na dovolilu overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
Predlagatelj je dodatno opisal, da je pravni naslednik družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot hipotekarni upnik, zato je odločitev izpodbijanega sklepa, da hipotekarne tožbe ni vložil hipotekarni upnik, napačna.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli, če predlagatelj priloži zemljiškoknjižnemu predlogu tožbo in potrdilo o vloženi tožbi. V obravnavani zadevi je predlagatelj priložil predlogu samo potrdilo o vloženi tožbi. Predlog bi lahko dopolnil z manjkajočo listino (tožbo) v ugovornem postopku, kar pa mu sodišče s tem, ko je njegov predlog zavrnilo, ni omogočilo.
Dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, je v delu, v katerem je dogovorjena nižja odpravnina od pripadajoče po 109. členu ZDR, da imata stranki urejene medsebojne obveznosti iz naslova odpravnine in drugih pravic iz delovnega razmerja in da tožnik nima do tožene stranke nikakršnih zahtevkov več iz kakršnegakoli razloga, oziroma v katerem je določena „sankcija“ za primer, če bo višjo odpravnino kljub dogovoru uveljavljal, kot je razvidno iz sporazuma (da je sporazum tajne narave in sta ga zato obe stranki zavezani varovati kot skrivnosti, vrnitev že izplačane nižje odpravnine z obrestmi, povrnitev vseh stroškov sodnih in drugih postopkov delodajalca, plačilo odškodnine), v nasprotju z zakonskimi predpisi in moralnimi načeli in je zato ničen.
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati delu odpravnine, ki bi mu pripadala skladno z ZDR.
Tožnica je obstoj dogovora zatrjevala v tožbi in prav na to dejstvo opirala svoj zahtevek. Zato je bilo njeno dokazno breme (procesna obveznost), da obstoj takega pogodbenega določila tudi dokaže (materialnopravno podlago vtoževane obveznosti), še posebej ker sta toženca obstoj takega dogovora negirala (izrecno).
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/3, 72/5, 72/6, 77, 82, 205, 205/1, 205/1-1. SPZ člen 32. ZZZDR člen 200.
posest – motenje posesti – izločitev sodnika – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – poslovna sposobnost – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Izločiti je mogoče samo posameznega sodnika ali več sodnikov, ne pa sodišča.
Tožnika je v ponovljenem postopku zastopal CSD Domžale, zato tožnikove procesne pravice niso bile kršene, čeprav sam ni bil povabljen na glavno obravnavo. Zadošča namreč, da je na naroku sodeloval njegov začasni zastopnik.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Tako tožnik kot toženec sta v obravnavanem primeru kršila določila ZVCP-1 glede varne vožnje (pravil o defenzivni – neagresivni - vožnji v naselju) ter sta s tem (so)prispevala (sta sokriva) za nastalo škodo (tožniku). Sodišče prve stopnje je pri izpodbijani odločitvi preveliko težo dalo tožnikovi nepazljivi in prehitri (agresivni) vožnji, premajhno pa toženčevi nepozornosti pri zavijanju v križišču v levo (in presoji ali lahko to varno stori za druge udeležence v prometu, vključno s tistimi, ki vozijo za njim). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika po podlagi utemeljen v višini 30%.