Podlaga za zastopanje stranke je (novo) pooblastilno razmerje, tudi v primeru, ko je določen prevzemnik določene odvetniške pisarne (zaradi smrti ali drugih razlogov za izpis iz imenika odvetnikov), ker glede na naravo pooblastilnega – zaupnega razmerja, ni moč šteti, da je že določitev prevzemnika odvetniške pisarne, ustrezen ekvivalent takemu razmerju.
ZZVZZ člen 87, 91. ZVZD člen 5,6, 8. Pravilnik o zahtevah za ugotavljanje varnosti in zdravja pri delu člen 4, 37.
nezgoda pri delu – padec na mokrih tleh – povračilo stroškov zdravljenja – krivdna odgovornost delodajalca – vzrok nezgode – opustitev dolžnega ravnanja – trditveno breme
Tožeča stranka bi morala konkretizirano opredeliti, katera konkretna opustitev katerega dolžnega ravnanja je bila vzrok nezgode, saj golo sklicevanje na abstraktne pravne predpise ne zadošča.
Tožena stranka je sama prostovoljno plačala celoten dolg, kar bo lahko uveljavljala v eventuelnem izvršilnem postopku. Stranka v pritožbi ne more (uspešno) uveljavljati dejstva, da je dolg že poravnala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanja in ni ravnala v skladu z določbami ZDR, ki urejajo postopek odpovedi, zato je pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik imel sklenjeno s toženo stranko, prenehala na nezakonit način.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (prodajalka – namestnica poslovodje) se je do sodelavk v prodajalni ponavljajoče, graje vredno, očitno negativno in žaljivo vedla ter z nezaželenim vedenjem med njimi ustvarjala zastraševalno, sovražno, ponižujoče in žaljivo okolje ter prizadela njihovo dostojanstvo, prav tako pa je pogosto kritično negativno in škodljivo govorila o delodajalcu ter s tem škodovala oziroma utegnila škoditi ugledu in poslovnim interesom delodajalca. S takšnim svojem ravnanjem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 150, 153, 179. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Raztovarjanje plastičnih cevi, dolžine 12 m in teže 250 kg, predstavlja nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, saj gre za delo, pri opravljanju katerega lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 15, 15/2, 25, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 48, 49, 49/1, 49/4. ZPP člen 115, 115/2, 337.
lastnost zavarovanca – zasebni zavod – delovno razmerje
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba zasebnega zavoda vpisala v poslovni register, že zavarovana na podlagi delovnega razmerja po 13. členu ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
V primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, nima pravice do povračila stroškov pravdnega postopka, ki ga vodi proti slednjemu.
Upoštevaje obveznost tožene stranke v zvezi z obračunom in izplačilom plače oziroma nadomestila plače, kot izhaja iz izreka pravnomočnih sodb (ki so nalagale toženi stranki obračun in izplačilo plače, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „medical representative“), tožnica v vtoževanem obdobju ni upravičena do obračuna in izplačila plače, kot so jo dobili drugi delavci, ki so (dejansko) delali na delovnem mestu „medical representative“. Do takšne plače bi bila tožnica upravičena, če bi v zahtevku v citiranih sporih zahtevala plačo v višini plače, ki bi jo prejemala, če bi delala na delovnem mestu „medical representative“ in bi bilo takšnemu tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
ZIZ člen 24, 24/1, 58, 58/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZN člen 3, 3/2, 43.
prehod terjatve – predlog za odlog izvršbe – objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe – predlog za položitev varščine za odlog izvršbe – prekoračitev navedb pravdnih strank – odločanje preko mej postavljenega zahtevka
Upnik kot materialnopravno napačno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da lahko upnik zahteva varščino samo, kadar gre za odlog izvršbe na podlagi drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožba upnika je v tem delu utemeljena, saj sodišče na upnikov predlog za odlog izvršbe postavi pogoj, da dolžnik zagotovi varščino v vseh primerih odloga izvršbe (tako po prvem, kot po drugem odstavku 71. člena ZIZ).
zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok – neizbrani kandidat
Po soločbi 5. odstavka 204. člena ZDR ima neizbrani kandidat možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem le v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca in še to le v primeru, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. V primeru kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pa je na podlagi 7. odstavka 6. člena ZDR podana le odškodninska odgovornost delodajalca skladno s splošnimi pravili civilnega prava. Ker je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, je treba njegovo tožbo kot prepozno zavreči (204/5. čl. ZDR).
ZPP člen 367, 367/1. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-4.
zdraviliško zdravljenje – pritožba zoper pravnomočno sodbo – zavžena pritožba
Pritožba zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, zato se zavrže. V socialnih sporih o pravici do zdraviliškega zdravljenja tudi ni revizije.
ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 128, 129. ZMinP člen 1, 2, 2/2, 2/3.
plača – minimalna plača – plačilo za delo – vrsta plačil – osnovna plača – delovna uspešnost – dodatki – višina dodatkov
Delodajalec mora izplačati delavcu plačo skladno z določili ZDR, veljavne KP in upoštevaje tudi določila ZMinP, ki sicer ureja socialno varnost zaposlenih delavcev. Tako izplačana plača za poln delovni čas ne more biti nižja od minimalne plače, delavec ki dela krajši delovni čas pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).
Tožnica je v spornem času opravljala delo pri toženi stranki na podlagi dogovora oziroma obljube, da bo z njo sklenjeno delovno razmerje, in ne na podlagi morebitne podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava. Čeprav v nadaljevanju do sklenitve pogodbe o zaposlitvi med strankama ni prišlo, je za obravnavanje zahtevkov iz naslova plačila za opravljeno delo ter nastalih prevoznih stroškov stvarno pristojno delovno sodišče, in ne sodišče splošne pristojnosti.
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel zlom kirurškega vratu leve nadlahti, večfragmentni zlom spodnjega dela leve koželjnice, odlom stiloida podlahtnice, ter lažji pretres možganov, kar je huda telesna poškodba. Nastala pa je tudi posttravmatska stresna motnja. Odškodnina v višini 42.000,00 EUR (43 povprečnih plač v času sojenja) je primerna.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 179, 274. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63.
bolniški stalež – pravni interes
Ker je bil tožniku za isto obdobje, kot ga je uveljavljal s tožbo, bolniški stalež z odločbo toženca, izdano po vložitvi tožbe oziroma tekom sodnega postopka, že priznan, tožnik nima več pravnega interesa, zato se tožba zavrže.
vrnitev preveč plačane sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
ZST-1 vračila takse ne veže na dejstvo oprave naroka za glavno obravnavo, temveč tarifna št. 1112 jasno določa, da se nižja taksa s količnikom 1,0 plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.