Pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da ima dolžnik visok znesek neporavnanih obveznosti do upnika in do DURS, ki so zapadle v plačilo pred več kot enim letom, in so ugotovljene z izvršilnimi naslovi, upoštevaje, da dolžnik ni izkazal, da jih je upošteval v izkazu poslovnega izida, da posluje prek drugega transakcijskega računa in ima blokirana oba svoja računa, zaključuje, da navedena dejstva nedvomno izkazujejo, da je dolžnik trajneje nelikviden.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju prosilca – zavrženje predloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.
Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074596
OZ člen 325, 325/1, 435, 435/1, 520, 520/2.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice – skupni namen pogodbenih strank – prehod lastninske pravice – prodajna pogodba – najemna pogodba – novacija
Uspeha celotnega dokaznega postopka tožeča stranka ne more uspešno ovreči s stališčem o pomenu dejstva, da je v stečaju sporni stroj tožeča stranka vodila kot premoženje stečajnega dolžnika. Podlaga za to bi bila lahko realizirana kupoprodajna pogodba, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prenehala, ker sta sta jo pogodbeni stranki prenovili z najemno (zakupno) pogodbo.
Tožena stranka je pravna oseba, kateri se vročanje opravi po 133. členu ZPP in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali pa delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali sedežu. Po 3. odstavku 139. člena ZPP se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register. ZPP pa ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, kadar vročitev po 133. členu ni mogoča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že zavzelo stališče, da v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Tako je potrebno pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP, tudi ko se ta vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, uporabiti določbe 3., 4. in 5. odstavka 142. člena ZPP, ki veljajo za fizične osebe.
Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera.
Če svojim strankam tožeča stranka ni izplačala odškodnine v višini 9.493,33 EUR, ji manjko v premoženju v tej višini ni nastal. Tako se izkaže odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zaradi neizkazanega zatrjevanega nastanka škode pravilna
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (računovodkinja) je s tem, ko na oddaljeno enoto ni poslala datoteke, potrebne za obračun plač delavcev tožene stranke, kljub temu, da jo je sodelavka za to izrecno zaprosila, kršila 31. oziroma 32. člen ZDR, ki nalagata delavcu vestno opravljanje dela, upoštevaje zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V to datoteko so se vpisovale delovne ure, bolniške in vse ostale odsotnosti delavcev ter podatki za obračun prevoza in prehrane, ki so jih delavci dobivali glede na prisotnost. S tem ko tožnica kljub zaprosilu sodelavke te datoteke ni poslala na oddaljeno enoto, je kršila svoje pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021528
OZ člen 365, 369. SPZ člen 11. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-11, 58, 58/3, 168, 168/1, 201, 201/2, 208, 208/2.
izvršba na nepremičnine – lastništvo nepremičnine – originarna pridobitev lastninske pravice – izvenzakonska skupnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – ugovor tretjega – zastaranje terjatve – stroški postopka
Izvršbo na predmetne nepremičnine ne preprečuje ugovor dolžnika, da le-te niso njegova last, iz razloga, ker so bile pridobljene v času izvenzakonske skupnosti in ker so z notarskim zapisom z dne 9. 6. 2006 postale izključna last izvenzakonske partnerice dolžnika A.K. Za vodenje izvršbe zoper dolžnika je po prvem odstavku 168. člena ZIZ odločilno le, da je dolžnik tisti, ki je po podatkih zemljiške knjige vpisan kot lastnik nepremičnine. Nevpisana lastninska pravica izvenzakonskega partnerja in odsvojitev nepremičnine na izvenzakonskega partnerja, ki v zemljiški knjigi ni vknjižena, je v postopku odločanja o ugovoru dolžnika brez vsakršnega učinka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZFPPIPP člen 300, 313. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - stečaj
ZDSS-1 v 5. odstavku 41. člena določa, da delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Dejstvo, da je tožnik naknadno v skladu s 300. členom ZFPPIPP v povezavi s 313. členom vložil tožbo za ugotovitev obstoja terjatve oziroma predlagal nadaljevanje že začetega pravdnega postopka, na naravo spora ne vpliva, saj je sodišče še naprej obravnavalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku. Denarni zahtevki, katerih ugotovitev obstoja je tožnik zahteval, pa so posledice nastopa objektivnega dejstva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na to, da tožnikov tožbeni zahtevek ni bil utemeljen, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka (5. odstavek 41. člena ZDSS-1).
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076563
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 278, 278/1. OZ člen 283, 283/1, 421.
izpodbijanje pravnih dejanj - faktoring pogodba - pogodba o faktoringu
Ena od temeljnih funkcij pogodbe o faktoringu je financiranje klienta. S faktorjevim odkupom terjatev (zapadlih ali nezapadlih) namreč klient pridobi likvidna sredstva za svoje poslovanje. Eden od načinov financiranja je tudi postopek predplačila, katerega značilnost je, da faktor klientu izplača predujem v določenem sorazmernem delu vrednosti odkupljene terjatve, preostali del kupnine pa izplača takrat, ko prejme plačilo dolžnika.
Tožena stranka je svojo pogodbeno obveznost plačila odkupljenih terjatev izpolnila s pobotom s terjatvijo, ki jo je imel toženec do tožnika.
S Faktoring pogodbami je bil ustvarjen pogoj za vzpostavitev terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova toženčevega odkupa tožnikovih terjatev in s tem za vzpostavitev vzajemnosti dolžniško-upniškega razmerja med pravdnima strankama ter za vzpostavitev pogojev za pobot medsebojnih terjatev. Šlo je torej za navidezno Faktoring pogodbo, ki je dejansko prikrivala dolžnikovo izpolnitev obveznosti iz računa št. 446 in 402 do tožene stranke z odstopom tožnikovih terjatev do njegovih dolžnikov, torej za tožnikovo nadomestno izpolnitev v smislu prvega odstavka 283. člena OZ.
Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne kršitve, kamor spada tudi zatrjevana relativna bistvena kršitev postopka zaradi neupoštevanja prepozno vložene vloge.
Odločitev o veljavnosti sklepov, sprejetih na kasnejši skupščini, ni odvisna od veljavnosti predhodno sprejetih sklepov (o katerih potrditvi je odločala kasnejša skupščina), pač pa obratno. V kolikor je ugotovljena veljavnost sklepa, s katerim je skupščina potrdila predhodno sprejeti sklep, razveljavitev slednjega ni več mogoče.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR člen 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje ogrožanje varnosti
. Tega dne je s
Tožnik je s svojim ravnanjem, usmerjenim proti nadrejenemu delavcu potem, ko je prejel odredbo, da bo opravljal delo na drugi lokaciji, le tega skušal prepričati, da prekliče odredbo, pri tem pa je uporabil grožnje in pri nadrejenem vzbudil občutek fizične ogroženosti in s tem ogrožanja njegove varnosti in varnosti njegove družine. S takšnim svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 7/2, 7/3. ZUTD člen 140, 140/3, 140/4. ZZZPB člen 54, 54/2. ZUS člen 1.
stvarna pristojnost – vračilo denarnega nadomestila od delodajalca – upravni spor
Zavarovancu je bila priznana pravica denarnega nadomestila med brezposelnostjo, nato pa je bilo v delovnem sporu ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in zavarovanec reintegriran v delovno razmerje. Spor o vračilu zavarovancu izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo med izvajalcem zavarovanja za brezposelnost kot tožencem in zavarovančevim delodajalcem kot tožnikom, ni spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ni socialni spor. Ker je toženec o vračilu nadomestila izdal odločbo, je za odločanje pristojno upravno sodišče.
ZOdvT člen 22. ZST-1 člen 36, 37. ZPP člen 151, 151/1, 155.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – sodna taksa – predhodni postopek pri delodajalcu
Morebiti naložena in plačana taksa v postopku, ki je stranka ni dolžna plačati, ne more biti predmet odločitve o pravdnih stroških, saj so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stranka, ki v sporu uspe, lahko od nasprotne stranke zahteva tudi povračilo sodne takse, ki jo je morala plačati (za vložene tožbo, pritožbo ali druge vloge). Če pa je plačala sodno takso, čeprav ni zavezanec po ZST-1, povračila teh stroškov (ki niso bili potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP) ne more uveljavljati zoper nasprotno stranko.
Ker je bil pogoj za vložitev tožbe predhodni postopek pri delodajalcu, so tudi stroški tega notranjega postopka pravdni stroški. Določba 1. odstavka 151. člena ZPP namreč določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – predhodni postopek pri delodajalcu
Strošek nagrade za izvensodni postopek ni zajet v nagradi za postopek. V skladu z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Stroški, ki nastanejo zaradi postopka, so med drugim tudi stroški obveznega predhodnega postopka. Uveljavljanje pravic pri delodajalcu v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR predstavlja obvezni predhodni postopek, saj gre za procesno predpostavko, brez katere ni možno zahtevati sodnega varstva. Navedeno pomeni, da je tožnik upravičen tako do povrnitve izdatkov, ki so nastali med postopkom, kot do povrnitve stroškov, ki so nastali zaradi izvensodne storitve.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 181, 181/2. ZOR člen 109.
izločitev sodnika – sodelovanje sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem – pravna korist za ugotovitveni tožbeni zahtevek – ničnost pogodbe – lastninska pravica na nepremičnini
Kljub temu, da sta zadevi lahko vsebinsko povezani, v procesnem pomenu ne predstavljata iste zadeve. Ni podan razlog za izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, če je sodnik, ki odloča na okrožnem sodišču, odločal tudi na okrajnem sodišču v drugi zadevi, pa četudi je ta z zadevo pred okrožnim sodiščem lahko vsebinsko povezana.
Tožeča stranka nima pravnega interesa uveljavljati pravic za drugo pravno osebo, če sama ni njena (univerzalna ali singularna) pravna naslednica.
Skladno z določbo 2. odstavka 245. člena ZPP lahko sodišče postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Kljub temu pa je pri določitvi nagrade za opravljeno izvedensko delo potrebno uporabiti tarifo, ki velja za sodne izvedence (po 2. odstavku 155. člena ZPP se stroški, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, odmerijo po tarifi).
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – invalidnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami po odločbi o invalidnosti, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
V primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, nima pravice do povračila stroškov pravdnega postopka, ki ga vodi proti slednjemu.