sposobnost biti stranka – poprava tožbe – oznaka stranke – odpravljiva pomanjkljivost tožbe – subjektivna sprememba tožbe
V konkretnem primeru je šlo za takšno pomanjkljivost tožbe, ki bi se jo dalo odpraviti, in sicer tako, da bi tožnik popravil oznako tožene stranke in navedel obstoječo pravno osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0021519
OZ člen 149, 153, 153/1, 155, 174, 174/1, 179. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 286, 339/1. ZVPot člen 4-11a, 37b.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - ekskulpacijski razlogi - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - lom stekla tuš kabine - razmejevanje od uveljavljanja stvarnih napak - trditveno in dokazno breme glede napake - prekluzija glede uveljavljanja zahtevka za povrnitev škode
Določilo 155. člena OZ predstavlja samostojni pravi temelj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proizvajalca stvari z napako.
Sodišče prve stopnje tako ni imelo osnove, da svojo odločitev opre na pravno relevantna dejstva, na katera se nobena od pravdnih strank ni pravočasno sklicevala, s tem, ko pa je to storilo zato, ker je tožeča stranka zaslišana izpovedala, da so pred škodnim dogodkom vrata tuš kabine montirali delavci tožene stranke, pa je, ker izpovedba pravdne stranke njenih pravočasnih zatrjevanj ne more nadomestiti (povezanost trditvenega in dokaznega bremena), zašlo v kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bilo v predmetnem odškodninskem sporu izhajajoč iz določbe 155. člena OZ breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze, to je, da je tožena stranka dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo, tožeča stranka pa temu procesnemu bremenu že v zvezi s prvo kumulativno zahtevano predpostavko za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, to je, da je bila tuš kabina že ob nakupu obremenjena s kakšno napako, ni zadostila, v celoti pa je izostala tudi pravočasna trditvena podlaga, ki bi odškodninsko obveznost tožene stranke vzpostavila ob uporabi določb OZ o odgovornosti za napake v primeru sklenjene podjemne pogodbe (pogodba o delu), odškodninske odgovornosti tožene stranke za posledice obravnavanega škodnega dogodka ni mogoče utemeljiti (215. člen ZPP).
neupravičena obogatitev – poplačilo upnika v izvršbi – priliv denarnih sredstev na tekoči račun – izplačilo zavarovalne vsote – generična stvar – individualno določena stvar
Upnik, ki se na podlagi izvršilnega naslova v izvršbi poplača iz sredstev na tekočem računu dolžnika, s tem ni neupravičeno obogaten, češ da je tretji prikrajšan, ker bi morala biti ta sredstva nakazan njemu.
Naročnik z obvestilom o napaki omogoči ne le izvajalcu, pač pa tudi projektantu, da sodeluje v postopku ugotavljanja napak oziroma razlogov za njihov nastanek.
Sodišče se je zgolj oprlo na mnenje izvedenke, da prvotožena stranka kot izvajalec ni bila dolžna tako podrobno pregledati projektne dokumentacije in da bi bilo za kaj takega potrebno strokovno znanje statika, kar ni bilo del pogodbe in ni bilo del dolžnosti prvotožene stranke. S tem je sprejelo pravno presojo izvedenke, kar je v nasprotju z določili ZPP glede dokazovanja z izvedencem.
odločitev v mejah zahtevkov za vpis - navedbe v predlogu - ustrezne listine
Skladno s prvim odstavkom 125. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Smrt upravičenca, s katero ugasne prepoved razpolaganja, je treba dokazati z ustreznimi listinami, takih listin predlagatelji niso predložili niti se nanje sklicevali.
ZPP člen 163, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1 ZSDP člen 2, 2/3, 67. OZ člen 190.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev sodnih taks – neupravičena pridobitev – otroški dodatek – vračilo neupravičeno prejetega otroškega dodatka
Zahteva za povrnitev sodnih taks je dovolj določena, četudi stranka ne opredeli njene višine v denarnem znesku.
O otroškem dodatku odločajo centri za socialno delo; v njihovi pristojnosti pa je tudi odločanje o spremembah glede otroškega dodatka. Tožnik ne more od toženke uveljavljati vračila otroškega dodatka na podlagi določb ZSDP, saj je bil toženki otroški dodatek uradno priznan in dodeljen.
Okoliščina, da bo mogoče potrebno mnenje v bodoče še dopolniti (kar sploh v zahtevnih zadevah ni nič neobičajnega), še manj pa morebitno dejstvo, da se stranka z vsebino dopolnitve (odgovorov) ne strinja, vsekakor nista razloga, zaradi katerih bi bilo moč izvedencu odreči nagrado in povračilo stroškov za opravljeno storitev (dopolnitev mnenja).
Dogovoru ni mogoče dati značaja splošnih pogojev pogodbe v smislu 120. člena OZ, saj morata za to biti izpolnjena dva pogoja in sicer, da urejajo nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in da so pravila pripravljena zgolj s strani ene stranke.
Pravdni stranki sta dogovorili poleg odprave nepravilnosti, ki je v izstavitvi dobropisa za preveč obračunane zdravstvene storitve, tudi pogodbeno kazen za kršitev pogodbene obveznosti. Pogodbena kazen je bila tako dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti poleg izstavitve dobropisa oziroma bremepisa. Tako dogovorjena pogodbena kazen po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodnine za katero od tipičnih vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev, prav tako nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti in je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja ter jo je kršiteljica pogodbenega razmerja dolžna plačati, če škoda nastane ali ne.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270. ZSVarPre člen 33, 33/1.
denarna socialna pomoč – začasna odredba
Iz navedb v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe niso razvidni dogodki, materialna stiska oziroma izredni stroški, ki so vezani na preživetje tožnice, da bi bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Ker ni izkazala za verjetno, da njena terjatev (izredna denarna socialna pomoč) obstoji ali da ji bo nastala, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se ji izplačala izredna denarna socialna pomoč.
ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 131.
nadomestilo za uporabo fonogramov – zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen – dolžnost sklepanja pogodb – primerna civilna kazen
Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.
Odškodninska odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil in ne z vidika dejstva, da se pogodba več ne izpolnjuje. Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe, zato je odgovornost povzročitelja deliktna.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači – povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 19 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS s sklepom. Tožnik v spornem obdobju ni bil razporejen na formacijski dolžnosti v enoti in podenoti, ki jih sklep izrecno določa. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
nepremičninska izvršba – predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe – načelo sorazmernosti - omejitev sredstev izvršbe
Po določbi 169. člena ZIZ lahko v primeru nepremičninske izvršbe dolžnik v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugo nepremičnino. Takšnega predloga dolžnik ni podal, saj oprava izvršbe z rubežem plače predstavlja s strani upnika že predlagano in s strani sodišča že dovoljeno sredstvo izvršbe. Iz navedenega razloga se dolžnik ne more sklicevati na načelo sorazmernosti, saj je to v korist dolžnika varovano na način, kot ga določa 169. člen ZIZ. Tudi v primeru podaje tovrstnega predloga, pa bi moral dolžnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo terjatev upnika poplačana s tem drugim predlaganim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.
Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 5, 5/1.
plačilo razlike plače – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik v spornem obdobju dodatno naloženih del ni opravil oziroma ni opravil povečanega obsega dela, ki bi opravičeval izplačilo dodatka, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje ni utemeljen.
ZJU člen 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce. Ker je bil tožnik v spornem času razporejen na dolžnost v nazivu V. stopnje, se šteje za višjega upravnega delavca, kar pomeni, da na podlagi določbe 31. a člena Pravilnika ne more prenesti doseženih napredovanj. Zato iz teh razlogov ni upravičen do osnovne plače v višjem količniku oziroma do zahtevane razlike.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Sprejeta letna ocena tožnika je bila pravilna, postopek ocenjevanja je potekal v skladu s predpisi in ob upoštevanju vnaprej določenih kriterijev za ocenjevanje. Glede na navedeno je tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa za preizkus ocene neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076562
ZPP člen 1, 19, 19/2. ZDR-1 člen 37, 37/1, 177, 177/1. ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-b. ZS člen 103, 103/2.
stvarna pristojnost – kompetenčno dejansko stanje – odškodninska odgovornost delavca – pristojnost delovnega in socialnega sodišča – nepremoženjska škoda – odstop zadeve pristojnemu sodišču
Pri odločanju o stvarni (ne)pristojnosti sodišča (splošne ali specializirane pristojnosti) pri odškodninskem zahtevku ni pravno odločilnega pomena, katero vrsto škode tožeča stranka navaja v tožbenih trditvah.
Določilo drugega odstavka 19. člena ZPP se uporablja le, če gre za razmejitev pristojnosti dveh različno stvarno pristojnih sodišč splošne pristojnosti (okrožno ali okrajno sodišče) in ne, za vprašanje stvarne pristojnosti sodišča splošne pristojnosti in specializiranega sodišča.