ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 131.
nadomestilo za uporabo fonogramov – zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen – dolžnost sklepanja pogodb – primerna civilna kazen
Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.
nepremičninska izvršba – predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe – načelo sorazmernosti - omejitev sredstev izvršbe
Po določbi 169. člena ZIZ lahko v primeru nepremičninske izvršbe dolžnik v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugo nepremičnino. Takšnega predloga dolžnik ni podal, saj oprava izvršbe z rubežem plače predstavlja s strani upnika že predlagano in s strani sodišča že dovoljeno sredstvo izvršbe. Iz navedenega razloga se dolžnik ne more sklicevati na načelo sorazmernosti, saj je to v korist dolžnika varovano na način, kot ga določa 169. člen ZIZ. Tudi v primeru podaje tovrstnega predloga, pa bi moral dolžnik s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo terjatev upnika poplačana s tem drugim predlaganim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076562
ZPP člen 1, 19, 19/2. ZDR-1 člen 37, 37/1, 177, 177/1. ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-b. ZS člen 103, 103/2.
stvarna pristojnost – kompetenčno dejansko stanje – odškodninska odgovornost delavca – pristojnost delovnega in socialnega sodišča – nepremoženjska škoda – odstop zadeve pristojnemu sodišču
Pri odločanju o stvarni (ne)pristojnosti sodišča (splošne ali specializirane pristojnosti) pri odškodninskem zahtevku ni pravno odločilnega pomena, katero vrsto škode tožeča stranka navaja v tožbenih trditvah.
Določilo drugega odstavka 19. člena ZPP se uporablja le, če gre za razmejitev pristojnosti dveh različno stvarno pristojnih sodišč splošne pristojnosti (okrožno ali okrajno sodišče) in ne, za vprašanje stvarne pristojnosti sodišča splošne pristojnosti in specializiranega sodišča.
izključitev družbenika iz družbe – izstop družbenika iz družbe - umik tožbe - pravdni stroški
Z vpisom izstopa tožene stranke kot družbenika iz družbe tožena stranka ni več družbenik v družbi, zato je bil smiselno izpolnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke na izključitev družbenika iz družbe, tožeča stranka pa je s tem, ko je tožena stranka iz družbe izstopila, izgubila pravni interes za nadaljnjo vztrajanje pri tožbenem zahtevku, zato je tudi umaknila tožbo in sicer takoj, ko je bila seznanjena z izstopom tožene stranke iz družbe. Na podlagi navedenega dejanskega stanja, je treba uporabiti pri odločitvi o stroških izjemo, določeno v prvem odstavku 158. člena ZPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076580
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 23, 24, 168, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 34, 40, 40/1. ZOR člen 47. ZPP člen 212, 309a.
avtorska pravica – avtorsko delo – prevod – predelava – založniška pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe – dogovor o odmeni za uporabo prevoda – predpravdna korespondenca – višina nadomestila – višina civilne kazni
Tudi prevod je avtorsko delo. S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
Ker je avtorska pravica na prevodu samostojna avtorska pravica, je tožeča stranka avtorsko pravico na prevodu obdržala. Obdržala jo je na temelju založniške pogodbe iz leta 1987, ki še vedno učinkuje.
Če naj bi po 28. 9. 1991 tožeča stranka ne imela več avtorske pravice na prevodu, bi je torej očitno ne imela niti prevajalka (saj ta tudi ni mogla izdati prevoda), in iz istega razloga tudi sicer sploh nihče drug. Prevod sam ne bi več imel nobenega avtorskopravnega varstva, in sicer kljub jasnem 7. členu ZASP.
Zaradi razmeroma visokega računskega (odmernega) temelja mora biti pri razmeroma visokih honorarjih odstotek civilne kazni praviloma razmeroma nizek, da civilna kazen vendarle ne prizadene kršitelja nesorazmerno.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Škoda zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je tožniku začela nastajati takoj po učinkovanju odpovedi. Tožnik je za povzročitelja škode izvedel z dnem vročitve odpovedi, medtem ko je za nastanek škode izvedel z dnem, ko je odpoved pričela učinkovati. Ker tožbe na povračilo škode ni vložil v roku treh let (352/2 čl. OZ), je njegova odškodninska terjatev zastarala. Vedenje o škodi ne pomeni, da mora biti znan konkreten znesek, ampak da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino. Dejstvo, da škoda še vedno nastaja, lahko vpliva na višino škode, na njen obstoj in utemeljenost terjatve pa ne more vplivati.
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se delovna doba tožnice pri upoštevanju odpravnine kot pravice iz delovnega razmerja upošteva v celotnem trajanju, ko je tožnica opravljala delo, brez prekinitev, in ne šele od zaposlitve pri tožencu dalje.
Odškodninska odgovornost delodajalca v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba presojati z vidika dogodka, ki je škodo povzročil in ne z vidika dejstva, da se pogodba več ne izpolnjuje. Pogodba se ne izpolnjuje več, ker je bila odpovedana, podlaga za odškodnino pa je ugotovitev, da je bila odpovedana nezakonito. Škoda je nastala zaradi nezakonite odpovedi in ne zaradi neizvrševanja pogodbe, zato je odgovornost povzročitelja deliktna.
ZJU člen 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce. Ker je bil tožnik v spornem času razporejen na dolžnost v nazivu V. stopnje, se šteje za višjega upravnega delavca, kar pomeni, da na podlagi določbe 31. a člena Pravilnika ne more prenesti doseženih napredovanj. Zato iz teh razlogov ni upravičen do osnovne plače v višjem količniku oziroma do zahtevane razlike.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači – povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 19 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS s sklepom. Tožnik v spornem obdobju ni bil razporejen na formacijski dolžnosti v enoti in podenoti, ki jih sklep izrecno določa. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožnik strankam ni izročil računa, ko pa so stranke zapustile prodajni prostor, je neupravičeno posegel v odprte račune, iz njih počistil eno od postavk, gotovinskega viška, ki se je pri tem ustvaril, pa ni zabeležil v obrazcu Popis gotovinskega iztržka. Kupnino si je prisvojil z namenom, da si protipravno pridobi premoženjsko korist. Tožnikova ravnanja imajo znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivne pogodbe časopisno-informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Delodajalec mora v obrazložitvi odpovedi vsebinsko utemeljiti razlog, zaradi katerega je podal delavcu odpoved. Če tega ne stori ter svojo odločitev zgolj pavšalno in na splošno obrazloži, lahko tvega nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Štiri delavke v kadrovski službi so bile zamenljive, kar pomeni, da so spadale v kategorijo delavcev, glede katerih bi morala tožena stranka izvesti medsebojno primerjavo po kriterijih iz določbe 18. člena KP dejavnosti, ki je veljala v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker tega ni storila, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZMZPP člen 20. Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4.
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3, 8. Protokol, ki spreminja Konvencijo o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga člen 3.
spor z mednarodnim elementom - prodajna pogodba - podjemna pogodba - uporaba materialnega prava - zastaranje
Konvencija o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga se sicer uporabi, če imata stranki ob sklenitvi pogodbe sedež v državah podpisnicah mednarodne pogodbe (3. člen), vendar pa omenjeni Protokol, ki spremlja Konvencijo, dodaja možnost uporabe tudi v primerih, ko nanjo napotujejo pravila mednarodnega zasebnega prava (točka b prvega odstavka 3. člena). Ker je Slovenija ratificirala Protokol h Konvenciji, ki daje možnost uporabe na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava, bi moralo sodišče (če bi sporno razmerje kvalificiralo kot prodajno pogodbo) opraviti presojo tudi na podlagi točke b prvega odstavka 3. člena.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati.
Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.
Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokurist je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).
ZPP člen 115, 115/2. ZDR člen 73, 109, 109/1, 109/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – izostanek pravdne stranke z naroka – delovnopravna kontinuiteta
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek pravdne stranke z naroka (2. odstavek 115. člena ZPP).
Ker je podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri prejšnjih delodajalcih, se celotna delovna doba tožnice upošteva pri obračunu odpravnine kot pravica iz delovnega razmerja.
javni uslužbenci – ocenjevanje javnih uslužbencev - ocenjevanje in napredovanje uradnikov - določitev ocene – seznanitev z oceno - razgovor
Rok iz 3. odstavka 114. člena ZJU, do katerega mora biti izpolnjen ocenjevalni list in 30-dnevni rok, v katerem mora biti uradnik seznanjen z oceno, sta procesna in instrukcijska roka, zato njuna prekoračitev ne more vplivati na zakonitost postopka ocenjevanja in oceno samo.
Dejstvo, da tožnik ni bil na razgovoru pri svoji nadrejeni, na zakonitost ocene ne more vplivati. Iz takrat veljavne določbe 1. odstavka 115. člena ZJU izhaja, da se seznanitev z oceno opravi v obliki razgovora nadrejenega z uradnikom, seznanitev pa mora biti opravljena najkasneje v 30 dneh od določitve ocene. Tožnik se je z oceno seznanil, vročitev oz. prevzem ocene pa odklonil, zato razgovor po 1. odstavku 115. člena ZJU ni bil opravljen iz razlogov na tožnikovi strani.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke zanemaril skrbnost in sicer bi moral tožnika dodatno opozoriti na obstoj posipanega pepela na travi, ki je bil spolzek zaradi namočenosti, zaradi česar se je tožnik pri košnji trave poškodoval.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službi Vlade RS in v upravnih organih člen 1.
dodatek zaradi posebnih obremenitev in odgovornosti - javni uslužbenci
Tožničin tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači iz naslova dodatka zaradi posebnih obremenitev ter odgovornosti, in sicer med 5 % dodatkom, ki ga je prejemala in 20 % dodatkom, do katerega bi bila upravičena na podlagi odločbe tožene strank, ni utemeljen, saj je odpadla pravna podlaga za izplačilo tega dodatka (odločba je bila razveljavljena, poleg tega pa je tožnica dodatek v višini, kot bi ji pripadal na podlagi Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službi Vlade RS in v upravnih organih, v vtoževanem obdobju tudi prejemala).