CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00092892
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1. URS člen 23, 25, 146
stečajni postopek nad pravno osebo - pritožbeni postopek - sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravica do sodnega varstva
Ustavna pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
ZFPPIPP člen 124, 124/1, 124/2, 124/3, 125, 125/1, 341, 342, 342/2. ZPP člen 343, 343/1
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - sklep o prodaji - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - navodila sodišča upravitelju - izredno poročilo upravitelja - sklep - odredba - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila - predkupni upravičenec
Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo, pritožba pa je dovoljena le proti sklepu. Predlog oziroma izredno poročilo upravitelja ne pomeni odločitve o zadevi, o kateri odloči sodišče s sklepom, zato ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo oziroma pritožba zoper tak akt ni dovoljena.
V zvezi z dajanjem navodil upravitelju, ki so v pristojnosti sodišča, niti upnik nima kakršnega koli predloga v smislu pravovarstvenega zahtevka, temveč zgolj pobudo.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Za presojo (ne)pravočasnosti ugovora zoper plačilni nalog pritožbene navedbe glede nepravilnosti izdanega dodatnega sklepa o dedovanju niso pravno relevantne.
prijava izločitvenih pravic - pravočasnost prijave izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja - ovira za prodajo premoženja - neuspešna prodaja nepremičnine - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji
Po neuspešni prodaji nepremičnine razlog varstva legitimnih pričakovanj kupca odpade, zato kasnejša prijava izločitvene pravice lahko ponovno učinkuje kot ovira za nadaljnjo prodajo, čeprav je bila podana po pravnomočnosti sklepa o predhodni prodaji.
SPZ člen 16, 67, 105, 105/3, 116, 116/1, 116/1-1, 117. SZ-1 člen 5, 5/1. OZ člen 82, 82/2
poslovna stavba - etažna lastnina - etažni lastnik - upravnik - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o upravljanju - razlaga pogodbenih določil - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - trditveno in dokazno breme - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - pavšalni znesek stroškov - obračun obratovalnih stroškov - letni način obračuna - dejanski stroški - neupravičena obogatitev - poračunavanje plačil - višina tožbenega zahtevka - nepriznani stroški - neizkazanost nastanka stroškov - storitve čiščenja - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - skupni deli objektov in naprave - sestavina glavne stvari - solastnina - upravljanje s stvarjo - plačilo za investicijske stroške - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano
Naprave in oprema so s pripojitvijo postali del stavbe kot skupnega dela, zato tožnica (upravnica) za njihovo uporabo ni upravičena zahtevati plačila v smislu obratovalnega stroška, saj jih toženka upravičeno uporablja kot etažna lastnica, ki je z lastninsko pravico na posameznem delu pridobila tudi solastninski delež na skupnih delih (napravah in opremi).
Uporabnina ni obratovalni strošek, temveč nadomestilo, ki se prizna za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ko ni pravne podlage za uporabo. Pritožnica zatrjuje, da pravno podlago predstavljajo pogodbena določila glede obratovalnih stroškov, kar že samo po sebi izključuje takšen zahtevek, saj zahtevek za uporabnino ne more biti utemeljen (še prej pa ne sklepčen), če obstaja pravna podlaga.
ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/3, 310, 310/1, 310/2, 312
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitveni upnik
Ker je v danem primeru prijavljeno izločitveno pravico upnika B. B., ki ne temelji na izvršilnem naslovu, prerekal upnik A. A., mora v skladu z določbo tretjega odstavka 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP tožbo po prvem odstavku 310. člena ZFPPIPP vložiti B. B., kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje, ne glede na to, da je prijavljeno izločitveno pravico priznala upraviteljica.
odmera izvedenine - potrebni stroški postopka - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - potni stroški odvetnika - urnina - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Sodna praksa ne zahteva, da bi bil v obrazložitvi naveden vsak strošek posebej, bistveno je, da iz nje izhaja, katere stroške je sodišče priznalo in katerih ne, koliko znaša končni znesek priznanih stroškov in od katere vrednosti spora so odmerjeni. Zadostuje, da je odmera na pregleden način opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa, medtem ko predhodno vročanje stroškovnika nasprotni stranki v izjavo ni potrebno. Sodišče lahko na stroškovniku, ki je v spisu, označi posamezne postavke, ki jih šteje za potrebne in primerne, v obrazložitvi pa navede le končni skupni znesek priznanih stroškov. Druga možnost poenostavljene obrazložitve pa je, da sodišče navede le, katerih stroškov ni priznalo, glede drugih pa se sklicuje na stroškovnik v spisu.
OZ člen 352, 352/2. ZZVZZ člen 87, 87/2, 90. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 229
odškodninska odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - predhodni preventivni zdravstveni pregled - izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela - neopravljen zdravstveni pregled - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje terjatve - objektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - absolutno zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok
Nadomestilo plače se izplača že na podlagi zahteve za povračilo nadomestila plače, ki jo vloži delodajalec. Tožnica torej ne izda upravne odločbe, kot jo izda v primeru odločanja o začasni nezmožnosti za delo, temveč le neposredno nakaže denarni znesek zavarovančevemu delodajalcu na podlagi podatkov, za katere jamči delodajalec.
Potek zastaralnega roka je odvisen zgolj od nastanka škode, saj terjatev za povzročeno škodo v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
stečajni postopek nad pravno osebo - dodatni sklep o preizkusu terjatev - obstoj prerekane izločitvene pravice - napotitev na pravdo - dovoljen pritožbeni razlog
V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih.
V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetne.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - cenitev - izklicna cena - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - nova cenitev premoženja - upoštevanje amortizacije - stroški skladiščenja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Temeljno načelo postopkov po ZFPPIPP je doseči čim višje poplačilo upnikov ob upoštevanju realnih okoliščin trga in časa, dolžnost upravitelja pa zagotoviti čimprejšnje in čimbolj učinkovito unovčenje premoženja v korist vseh upnikov. Tudi če bi teoretično obstajala možnost nekoliko višje prodajne cene v prihodnosti, bi jo v praksi izničili stroški skladiščenja in nadaljnje razvrednotenje plovila. Prav zato ZFPPIPP ne zasleduje idealizirane maksimalne vrednosti v abstraktnem smislu, temveč optimalno unovčenje glede na konkretne okoliščine.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. ZIZ člen 270, 270/2, 279a
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - tuj bančni račun
Upnik mora že v sami zahtevi za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnega računa konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve (npr. izredni neobičajni izdatki, poraba, prikrivanje ali uničevanje sredstev, prodaja pod ceno ali v neobičajnem obsegu oziroma na neobičajen način, ravnanje dolžnika v zvezi z zahtevki v drugih sporih ali v zvezi z obveznostmi po kreditih ipd.). Zgolj obstoj računa v tuji državi ob izostanku trditev in dokazov o tem, da dolžnik večkrat odpira in zapira račune v tujini oziroma da je račun v večkratni blokadi, še ne daje podlage za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, saj dejansko tveganje ni podano.
odmera pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - obvezna sestavina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - formalno sosporništvo - predhodni preizkus tožbe - korekturna dolžnost sodišča - odvetniška tarifa
V primeru navedbe vrednosti spornega predmeta je odprava formalnih pomanjkljivosti mogoča omejeno - le do določene faze postopka, in sicer končanega predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče opravo procesnega dejanja zamudi (t.j. poziv k dopolnitvi), mora tožbo vsebinsko obravnavati. Upoštevajoč načelo a maiori ad minus, to še toliko bolj velja v primeru, da je vrednost spornega predmeta sicer navedena, a ne diferencirana po posameznih zahtevkih.
Če je sodišče prekludirano v preverjanju navedene vrednosti spornega predmeta in njene pravilnosti, mora enaka prekluzija veljati tudi za toženko; tudi toženka mora v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta jasno ugovarjati oz. zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, le do začetka obravnavanja glavne stvari.
Položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta je enak položaju, ko ta sploh ni določena. Posledično se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - izterjava stroškov - stroški izvršitelja - stvarna legitimacija Republike Slovenije (RS)
Ker je bil Sklad kot upnik oproščen plačila sodnih stroškov, so se ti stroški izplačali iz sredstev sodišča, torej iz javnih sredstev. Prav tako kot formalni upnik (Sklad, procesna legitimacija) ni bil zainteresiran za presojo obračunov izvršiteljev, zaradi oprostitve plačila stroškov ni imel niti interesa, da nastale izvršilne stroške terja nazaj, saj je stvarno legitimiran upnik po izvršilnem naslovu Republika Slovenija. Navedba računa za poplačilo tako ne predstavlja zgolj modalitete izpolnitve obveznosti, temveč vzpostavlja (stvarno in procesno) aktivno legitimacijo za izterjavo sporne terjatve ne glede na to, da Republika Slovenija ni izrecno navedena kot upnica, temveč na to odkazuje "zgolj" dejstvo, kdo je imetnik računa, na katerega naj se terjatev poplača. Ker je z navedenim računom upravičena upravljati prav in edino Republika Slovenija, je ta upravičena tudi izterjati terjatev, ki mora biti poplačana na račun, katerega imetnica je.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - naloge skrbnika - dolžnosti skrbnika - primernost skrbnika - upravljanje premoženja
Sodišče skrbnika imenuje praviloma izmed oseb, ki so z varovancem sorodstveno povezane. Imenovanje CSD za skrbnika pride v poštev v primerih, ko takih oseb ni ali za njihovo imenovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji oziroma to ni v korist varovanca. V konkretnem primeru je ugotovljeno, da taka oseba obstaja, njeno imenovanje za skrbnika pa tudi ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke.
ZODPol člen 109b. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. SZ-1 člen 111, 111/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zahtevek na izselitev - pravica do spoštovanja doma - test sorazmernosti - razlaga zakona - zahteva za oceno ustavnosti zakona - vojni veteran
Pri določbi 109.b člena ZODPol gre za specialno ureditev, ki se uporablja le za v zakonu opredeljen krog oseb s statusom vojnega veterana (to je za delavce, ki so do upokojitve delali v Policiji) ter za stanovanja, ki jih je tem osebam dodelilo MNZ.
V okviru testa sorazmernosti mora sodišče poleg ugotovitve, da ima sprejeta odločitev (s katero se nalaga izselitev in izročitev stanovanja) podlago v zakonu, ugotoviti tudi: ali je določeno stanovanje dom v smislu EKČP; ali bo z odločitvijo prišlo do posega v pravico do doma; in ali poseg zasleduje legitimen cilj.
Toženec ni imel zakonske podlage za ukrepanje zoper tožnikove nedovoljene vožnje po gozdni vlaki. Pooblastila za izvajanje svoje posesti na gozdni vlaki na podlagi zakona pa ni ne zatrjeval ne dokazal. Protipravnost njegovega posega v tožnikovo posest ni bila izključena.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - podaljšanje ukrepa - psihiatrično zdravljenje - namestitev v socialnovarstveni zavod - vrstni red
V dani situaciji, ko osebe, ki potrebujejo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, več let čakajo na sprostitev prostega mesta - v takem položaju se je znašel tudi nasprotni udeleženec - je edino pravilna odločitev sodišča, da se izrečeni ukrep podaljša in s tem ohrani vrstni red čakanja na namestitev.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost terjatev - obresti za odškodnino - neobstoječa valuta
Ne drži, da je v izreku izvršilnega naslova izrecno navedeno, od kakšnega zneska glavnice tečejo zakonske zamudne obresti, saj nikjer v izreku ni navedeno "od zneska ... DIN" (glede na veljavno valuto ob začetku teka zamudnih obresti), kar bi specificiralo znesek, od katerega tečejo zamudne obresti. Navedeno je hkrati tisto, česar v izvršilnem postopku ni dopustno dopolnjevati. Izrek, kakršen je, bi bil primeren, če bi tudi obresti glede na čas začetka teka tekle od zneska v isti valuti, saj bi bilo mogoče znesek, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, razumeti s pomočjo kontekstne razlage in ne zaradi same popolnosti izreka. Ne gre za matematično možnost izračuna, temveč gre za izvršljivost. Valuta je vsekakor bistven del definicije denarne obveznosti, saj valute nenazadnje nimajo vse enake vrednosti (ali pa ne obstajajo več) in zato ne drži, da se obresti pač izračunajo od "zneska" oz. "številke". Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da zakonske zamudne obresti od zneska v evrih pred časom, ko je valuta evro sploh pričela obstajati, ne morejo biti obstoječ predmet obveznosti. S tem tak predmet ni niti določen, niti določljiv, izvršilni naslov pa v obrestnem delu ni primeren za izvršbo.