Pritožbeno sodišče (in pred tem tudi že sodišče prve stopnje) bi se glede na dejanske ugotovitve moralo opredeliti do odločilnega vprašanja, kdo je bil v konkretnem primeru imetnik psa in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Ker se ni, je obrazložitev izpodbijane sodbe do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus in je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

V obravnavanem primeru sta v postopku za izključitev družbenika iz družbe edina družbenika družbe sklenila sodno poravnavo o izstopu A. A. iz družbe in prenosu njegovega poslovnega deleža na C. C. kot edinega preostalega družbenika te družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodno poravnavo interpretirati v luči konkretnih zadev kot izstop. Sklenjena je bila v postopku za izključitev družbenika iz družbe (z nekim popuščanjem) in kupnina ni bila dogovorjena, zato gre za izstop in ne prenos. To pomeni, da je prišlo v obravnavanem primeru do sodnega izstopa tožnika iz družbe ter prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti.

Takšna ureditev, po kateri je treba odškodninski zahtevek na podlagi odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov vložiti v korist stečajnega dolžnika oziroma stečajne mase, jasno kaže na to, da je treba odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka. Obstoj stečajnega dolžnika (stečajne mase) je namreč materialnopravna predpostavka za vložitev tožbe po omenjeni pravni podlagi, aktivna procesna legitimacija upnika pa je zato pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.

Uveljavitev pravnega varstva v obliki ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (379. člen ZFPPIPP) bi preprečila končanje stečajnega postopka (v katerem bi upnik lahko uveljavljal odškodninski zahtevek). Ker takšnega pravnega varstva revidentka ni uveljavljala, je s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka in izbrisom stečajnega dolžnika iz registra izgubila aktivno procesno legitimacijo za uveljavljanje zahtevka po določbah petega odstavka 44. člena ZFPPIPP.

Po uveljavljeni sodni praksi je nelikvidna tista terjatev, za katero je očitno, da ne obstaja, ki je zelo nedoločena, zelo dvomljiva (katere obstoj ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti), oziroma ji dolžnik "kvalificirano nasprotuje", npr. da je predmet nekega drugega postopka.

Tožnik je v postopku zatrjeval in dokazoval, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejel pogodbo o zaposlitvi, za drugo delovno mesto, za katerega se je zahtevala nižja raven strokovne izobrazbe, kot pa je bila zahtevana za njegovo prejšnje delovno mesto in da je zato upravičen do sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1. Do dogovora med njim in toženo stranko glede višine sorazmernega dela odpravnine sicer ni prišlo, vendar pa tožniku zato ta njegova pravica ni prenehala. Nasprotovanje tožene stranke (pavšalno prerekanje te terjatve po temelju in višini; nepriznavanje terjatve; njeno zatrjevanje, da glede te terjatve tožnik ni sprožil nobenega spora; da mu je ponudila ustrezno zaposlitev) ne pomeni "kvalificiranega prerekanja" tožnikove terjatve, zaradi česar naj bi bila njegova terjatev nelikvidna.

Tožnik je v pobotni izjavi podrobno pojasnil način izračuna sorazmernega dela odpravnine, ki jo je po določbah OZ kot pobotno terjatev uveljavljal proti toženi stranki v zvezi z njeno terjatvijo za vračilo odpravnine. To sicer ne pomeni, da je višina, kot jo je določil, res takšna, vendar pa na drugi strani tudi ne pomeni, da ni določljiva. Zato je njegovo terjatev treba šteti za določeno in za likvidno. Za likvidnost njegove terjatve prav tako ni odločilno, da o njej še ni odločalo sodišče.

Delavec pride v zamudo z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v postopku ugotovljena njena nezakonitost, naslednji dan po dnevu, ko mu je vročena sodba sodišča, s katero je bilo pravnomočno ugotovljena nezakonitost odpovedi, zaradi katere je prejel odpravnino.

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.

Sodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za njegov sprejem pa je pristojen Minister za obrambo. Standardni operativni postopek ne po vsebini ne po izdajatelju ne ustreza opredelitvi formacije v navedenih določbah ZObr.

Tožnik za sporno obdobje ni upravičen do položajnega dodatka, saj posadka C. s formacijo ni bila opredeljena kot delovna, začasna, bojna ali operativna skupina.