V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dokaz
Dolžnik je ugovarjal višini izterjavanega zneska in se pri tem skliceval na svoje podatke, vendar pa v zvezi s svojimi ugovornimi navedbami sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Dolžnik ni dokazal trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da mu je zdravstveno stanje preprečilo pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.
Pritrditi je pritožniku, da je po pozivu sodišča sporočil drugačen žiro račun dolžnika. Zato ni podana podlaga, na podlagi katere je prvostopno sodišče ustavilo izvršbo.
Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
Obdolženec je romunski begunec, ki je ilegalno prišel v Slovenijo in bil namenjen v Italijo, po prihodu v Slovenijo je zaradi utrujenosti neupravičeno vstopil v tuje zaprte prostore in v baraki prespal. Te osebne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, motiv ter minimalna škoda, ki jo je obdolženec povzročil, ko je s silo telesa odprl lesena vrata, pa so po oceni sodišča druge stopnje takšne, ki dajejo obdolženčevemu ravnanju značaj dejanja majhnega pomena.
V odškodninskem sporu je tožeča stranka dolžna v pogajanjih pred pravdo jasno povedati, katere ponujene zneske sprejema in zahtevati tudi njihovo izpačilo. V nasprotnem primeru ni mogoče očitati toženi stranki, da je dala povod za tožbo in da je zato dolžna nositi stroške postopka, v katerem je tožbeni zahtevek takoj pripoznala.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.
odlog izvršbe - pogoj - pritožba - vsebina pritožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v predlogu za odlog izvršbe izkazati hkrati, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in enega od primerov iz 1. do 8. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ. Ker dolžnica v predlogu niti ni zatrdila, da bi ji z opravo izvršbe nastala znatnejša škoda, v pritožbi pa je to zatrdila, vendar pa ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog zavrnilo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20922
KZ člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
odločba o kazni - pravilna odmera kazni
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo vse obteževalne in olajševalne okoliščine za oba obtoženca, ki sta bila res že večkrat kaznovana (prvoobtoženi sedemkrat in drugoobtoženi dvakrat), vendar sta storitev kaznivih dejanj odkrito priznala in jih obžalovala, pri čemer vrednost stvari ni velika ter sta vsa dejanja izvršila pod vplivom alkohola, bosta izrečeni kazni enega leta in enega meseca zapora ter treh mesecev zapora pri obeh obtožencih dosegla namen kazenskopravnega varstva. Pritožbo državne tožilke, ki se je zavzemala za izrek višjih zapornih kazni, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvajanje dokazov
Sodišče mora izvesti tiste predlagane dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev, druge upravičeno zavrne. Za ugotavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja so odločilna dejstva dobroverna posest, čas in veljavni pravni naslov, če se zatrjuje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Upnik ni navedel razlogov zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, svoje trditve, ki jih je podal v odgovoru na ugovor pa bo lahko uveljavljal in dokazoval v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem.
KZ člen 39, 39/1, 325, 325/1, 39, 39/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prepoved vožnje motornega vozila
Obdolženec je sicer povzročil prometno nesrečo zaradi kršitve drugega odst. 21. čl. ZVCP (ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje), vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri tem vozil tudi pod vplivom alkohola, kar je bilo kot obteževalna okoliščina navedeno v izreku sodbe. Ker je bil pred tem že dvakrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v prometni nesreči pa sta dve osebi utrpeli posebno hudi telesni poškodbi, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije zvišalo s šestih mesecev na eno leto.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja, da mora biti obrazložen v skladu s 53. členom ZIZ (peti odstavek 62. člena istega zakona).