ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju
Na odločitev o tem, kakšen delež je katerega od zakoncev na skupnem premoženju, pridobljenem tekom trajanja zakonske zveze ne vpliva okoliščina, koliko kredita, s katerim je bilo pridobljeno skupno premoženje, je bilo že odplačanega do prenehanja zakonske skupnosti.
začasna odredba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo o preživljanju zakonca mora sodišče raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali je izdaja predlagane odredbe potrebna, da se zakoncu omogočijo sredstva za preživetje.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Za spremembi pravnomočnih sodb dveh okrajnih sodišč, ki sta obsojenemu izrekli kazni zapora in izrek enotne kazni, je pristojen okrajni sodnik tistega sodišča, ki je izreklo najvišjo kazen zapora.
Neutemeljeno zagovornica navaja, da se obtoženi G. ni zavedal protipravnosti svojega ravnanja, češ, da je zamenjal cigarete, ki so jih vsi skupno pridobili na protipraven način in je bilo tako tudi mamilo namenjeno vsem. Da je kakršnakoli dejavnost z mamili protipravna in prepovedana je splošno znano, zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da se G. protipravnosti svojega ravnanja ni zavedal.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo v izpodbijani sodbi, da so izpolnjeni vsi elementi očitanih kaznivih dejanj obtoženemu G. z omogočanjem uživanja mimil drugim, ko je G. mamilo zamenjal za cigarete in prinesel ostalim tako, da so ga skupno zaužili in tako tudi drugim z eno izmed izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja omogočil uživanje mamil. Takšno ravnanje predstavlja pomoč drugim pri uživanju mamil, ki ga je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo in so zato v ravnanju obtoženega G. tudi podani vsi znaki treh kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil po prvem odstavku 197. člena Kazenskega zakonika.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - napoved pritožbe
Če obstaja neskladje med izvirnikom in pisnim odpravkom sodbe glede vrste izrečene kazenske sankcije in v pritožbenem postopku ni mogoče ugotoviti, katera kazenska sankcija je bila javno razglašena, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Če je bila izpodbijana sodba izdelana z vsemi razlogi, pa v spisu ni napovedi pritožbe, zaradi neskladja med izrekom izvirnika in pisnega odpravka pa sploh ni mogoče ugotoviti, ali je bila napoved pritožbe sploh potrebna, gre za enako kršitev določb kazenskega postopka.
izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice - protipravna premoženjska korist - pridobitni namen
Sodišče prve stopnje je navedlo več okoliščin, zaradi katerih je utemeljeno ostalo v dvomu, ali si je obtoženka res hotela pridobiti protipravno premoženjsko korist, ko je kot imetnica tekočega računa prekoračila pridobljeni limit. Okrožni državni tožilec si je v razlogih pritožbe navedel nekaj konkretnih okoliščin, ki naj bi kazale na to, da naj bi obdolženka imela namen pridobiti protipravno premoženjsko korist. Te okoliščine pa je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v dvomu odločilo v obtoženkino korist.
Ni potrebno, da je preklic oporoke izjavljen v isti obliki kot jo ima oporoka. Če pa je preklic oporoke neveljaven, ker nima oblike, ki jo zakon predpisuje, ko oporočitelj ne zna ali ne more brati, je tudi oporoka takšnega oporočitelja, ki ni sestavljena v obliki, kot jo določa 66. člen ZD, neveljavna.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorni postopek se šteje kot celota; zato je potrebno tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izdan na podlagi ZIP, presojati po določilih ZIP, ki (razen pri ugovoru po izteku roka) ni zahteval, da je ugovor obrazložen.
neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti obrazložen; če ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, sodišče prve stopnje postopa po 5. odst. 62. člena ZIZ in ne po 2. odst. 62. člena ZIZ.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - znatnejša škoda
Izkaz verjetnosti nastanka znatnejše škode, ki je naveden v 1. odst.
71. člena ZIZ, je seveda pogoj tudi za odlog iz razlogov po 2. odst.
71. členu ZIZ, v katerem so opisno ("ko so za to podani posebno upravičeni razlogi") zajeti še primeri, ki niso našteti v 1. do 8. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ.
Če dolžnik ne uspe izkazati verjetnosti nastanka znatnejše škode, ne izpolni bistvenega zakonskega pogoja za odlog izvršbe iz 71. člena ZIZ.
Ogroženost in prestrašenost gostvov v gostilni izkazuje tudi dejstvo, da ti iz razloga, ker poznajo obdolženega kot nasilnika, oškodovancu, ki ga je pretepal, v strahu niso priskočili na pomoč, čeprav jih je ta zanjo prosil.
ugovor po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor, v katerem dolžnik navaja (in kateremu prilaga dokaz za svoje navedbe, v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), da je njegova obveznost delno ugasnila (s plačilom upniku) po izdaji sklepa o izvršbi, je potrebno šteti kot ugovor po izteku roka (2. odst. 61. člena ZIZ), ki se lahko vloži po izteku osmih dni.
glavna obravnava - preložitev naroka - preklic naroka - sodba na podlagi izostanka
Stranka je dolžna priti na narok za glavno obravnavo, čeprav je vložila predlog, da se ta narok preloži. To še posebej, če sodišče naroka ni preklicalo. Zato so v takšnem primeru ko se tožena stranka 1. naroka za glavno obravnavo ne udeleži, pismeno pa tudi ne oporeka takšnemu zahtevku, podani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, vključno z ostalimi izpolnjenimi predpostavkami iz 2. odst. 332. čl.
Prvo sodišče je povsem utemeljeno zaključilo, da sta tako I.
T. kot kasneje kupec D. (v izjavi imenovan M.) K. razpolagala z informacijami o prodaji toženčeve nepremičnine zaradi aktivnosti tožnika. V konkretnih okoliščinah in glede zadevnega posla je I.
T. ne glede na to, da je bil sicer stranka tožnika, nastopal kot njegov podposrednik. Posredniška pogodba o tem sicer nima izrecnih določb, kar pa tudi pomeni, da takšen prenos posredniškega posla na podposrednika ni bil posebej prepovedan.
pogodba o delu - sklenitev pogodbe - odložni pogoj - neizpolnitev pogoja - splošni učinki pogodbe
Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od bodočega negotovega dejstva: pogodba bo začela delovati (učinkovati) šele, ko bo izpolnjeno neko ob njeni sklenitvi še negotovo dejstvo, in sicer z učinki za nazaj (ex tunc). Pri pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, je tako treba ločevati med sklenitvijo pogodbe in učinkovanjem pogodbe; slednje je odvisno od spolnitve pogoja.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe obsojencu pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve naložene obveznosti, plačila preživnine za njegova mladoletna otroka, utemeljeno preklicalo. Pravilno je ugotovilo, da ne obstajajo upravičeni razlogi, zaradi katerih obsojene naložene obveznosti v pogojni obsodbi ne more izpolniti, ko je ugotovilo, da obsojenec ne sprejema kakršnegakoli dela, ki bi mu prinašalo dohodek in se tako tudi redno ne zaposli.