Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZTLR člen 77, 78, 78/2, 77, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/3, 378, 378/2, 442, 191, 191/3, 378, 378/2, 442.
motenje posesti - sprememba tožbe
Sprememba načina motilnega dejanja v tožbi predstavlja dopolnitev in popravo navedb, ne pa spremembe tožbe, kajti bistvena vsebina tožbe je, da tožnik ni mogel odkleniti vrat in priti v stanovanje.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Predpostavke civilnega delikta in odškodninsko odgovornost mora dokazati tisti, ki jo zatrjuje.
Ker se iz spisa ne da ugotoviti kdaj je bil rubež preložen, upniki pa trdijo, da so bili na kraju samem ter da sodnega izvršitelja ni bilo, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
VSL44015
ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5.
pristojnost - spor iz avtorske pravice
Presoja, ali gre za spor iz avtorske pravice, je odvisna od presoje vsebine pogodbe, na kateri tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek. Z njo se je tožnik zavezal, da bo uredil tečaje tujih jezikov, ki jih organizira tožena stranka. Tega dela ni mogoče opredeliti kot avtorskega, torej kot individualne intelektualne stvaritve z določenega področja ustvarjalnosti (1. odst. 5. člena ZASP), takšnega značaja pa mu tudi ne more dati pogodbeno določilo o naravi plačila po tej pogodbi - to določilo ima lahko vpliv le na način obračuna pogodbenega plačila.
umik obtožbe - oškodovanec - domneva o nenameravanem nadaljevanju pregona - opozorilo o posledici neopravičenega izostanka
Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti poštevno v vsem,kot se glasi.
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
oprostitev plačila sodne takse - vpliv kreditov na ugotavljanje dohodkov taksnega zavezanca
Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev, so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta. Dohodek stranke predstavlja njene netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.).
Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno.
sklep o izvršbi - ugovor - neobrazložen ugovor - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe
Ugovor, v katerem dolžnik za zatrjevana dejstva ni ponudil dokazov, je neobrazložen in zato neutemeljen. Za odlog izvršbe mora biti poleg ene izmed predpostavk iz 1.odstavka 71.člena ZIZ izkazana tudi verjetnost nastanka znatnejše škode. Ker dolžnik niti ni zatrjeval nastanka znatnejše škode, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.