obnova postopka - sklep o ustavitvi novega postopka - obseg odločitve
Ko višje sodišče v postopku obnove odloča o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka (2. odst. 415. člena ZKP), nima pravice s sklepom odpraviti kršitve kazenskega zakona v zvezi z odločbo o kazni (5. točka 372. člena ZKP), in obsojencu izreči kazen; to pa bo lahko storilo vrhovno sodišče s sodbo na podlagi 3. odst. 426. člena ZKP, če bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
ZPPSL člen 111, 111/1, 111/2, 111, 111/1, 111/2. ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - dovolitev izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo - prekinitev izvršbe
Če sodišče o predlogu za izvršbo odloča po dnevu začetka stečajnega postopka mora odločiti po 1. odst. 111. člena ZPPSL, ki določa, da od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja verodostojna listina, ne glede na to, da je bil predlog za izvršbo vložen pred dnevom začetka stečajnega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo izvršbo, ki je glede na 1. odst. 111. člena ZPPSL ne bi smelo dovoliti.
Stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekal eden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku, na ugotovitev prerekane terjatve. Napoteni upnik ne more v pritožbi zoper sklep stečajnega senata po prvem odst. 144. čl. ZPPSL prerekati terjatev drugega upnika, če tega ni storil na naroku za preizkus terjatev.
zaključek izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
V konkretnem primeru v tem postopku ni mogoče nadaljevati izvršbe z novo predlaganim izvršilnim sredstvom, saj je bil ta izvršilni postopek že pred vložitvijo takega predloga končan. Faza dovolitve izvršbe se je končala s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, faza oprave izvršbe (v ožjem smislu) pa s sklepom o ustavitvi izvršbe na edino predlaganem izvršilnem sredstvu.
Izrek sodbe ne vsebuje opisa obdolženčevega surovega ravnanja v trajanju štirih mesecev, zaradi česar je mladoletni oškodovanec trikrat pobegnil od doma, pač pa vsebuje le enkratno surovo ravnanje s sinom, ko ga je udaril s pasom s kovinsko zaponko. Le enkratno ravnanje, ki je navedeno v izreku, pa še ni dovolj za ugotovitev, da je obdolženec surovo ravnal in storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen. Zato opisano ravnanje obdolženca nima vseh znakov očitanega kaznivega dejanja.
Postopek prisilne poravnave je mogoče ustaviti iz razloga iz 3. točke prvega odst. 34. čl. ZPPSL samo v primeru, če je mogoče z gotovostjo sklepati, da v načrtu finančne reorganizacije navedene metode ne bodo odpravile vzrokov insolventnosti oziroma prezadolženosti, ali da te temelje na povsem nerealnih postavkah. V primeru, da načrt finančne reorganizacije izkazuje verjetnost izpolnitve obveznosti iz predlagane prisilne poravnave, uporaba tega določila ni mogoča.
plačilo stroškov kazenskega postopka - ustavitev kazenskega postopka - uporaba zakona
Uporaba določb ZKP glede stroškov kazenskega postopka, ki jih plača oškodovanec kot tožilec, glede na čas prevzema kazenskega pregona in glede na čas izdaje sklepa o ustavitvi kazenskega postopka ni mogoča, ker novel ZKP takšne kombinacije ne predvideva.
Kot resno grožnjo, s katero je ogrožena varnost osebe, je šteti tudi grožnjo z ubojem, dano po telefonu, če je to podal sosed, s katerim se že daljšo dobo med sabo ne razumeta.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ob primernem vrednotenju olajševalnih in obteževalnih okoliščin obtožencu izreklo pravično kazensko sankcijo, to je glavno kazen enega leta zapora. Pri tem je pravilno upoštevalo obtoženčevo dosedanjo neobravnavanost pri sodniku za prekrške in nekaznovanost na območju Slovenije, pa tudi njegove preživninske obveznosti. Kot obteževalno okoliščino pa je upoštevalo vožnjo pod vplivom alkohola, čeprav je poklicni voznik. Obtožencu je bila glede na vožnjo pod vplivom alkohola tudi izrečena primerno dolga stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila C in E kategorije za čas deset mesecev.
Pravno dejanje prehoda neke vrednosti iz premoženja dolžnika v premoženje upnika, storjeno na podlagi določenega pravnega posla samo takrat ni zmanjšanje dolžnikovega premoženja, če pomeni odmeno za vrednostno enako upnikovo pravno dejanje, storjeno na podlagi istega pravnega posla v korist dolžnikovega premoženja, če sta obe ti dejanji sočasni ali si neposredno sledita drugo drugemu. Če pa gre za očitno neekvivalentnost nasprotnih obveznosti ali za enostransko obvezni pravni posel, gre že za primer oškodovanja upnikov.
ZKP člen 410, 410/1-3, 413, 413/1, 410, 410/1-3, 413, 413/1.
obnova postopka - novo dejstvo
Dejstvo, ki ga je sodišče pri odločanju že upoštevalo, ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za obnovo postopka.
ZPP (1977) člen 83, 365/1, 83, 365/1. ZOR člen 388, 388.
legitimacija - napačna označba stranke - zastaranje - pretrganje
Tožena stranka ne more izpodbijati zavrnilne sodbe v delu, ki se ne tiče nje, saj se njena obveznost iz sodbe s tem ne bi v ničemer spremenila. Tudi če je v tožbi tožena stranka napačno označena, pa je tožnik med pravdo to procesno pomanjkljivost odpravil s pravilno označbo toženke, se zastaralni rok pretrga že z vložitvijo tožbe.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi dolžnik v ugovoru ali kasneje v tem izvršilnem postopku (prim. 7. odst. 38. člena ZIZ) zahteval povrnitev stroškov ugovora, zato sodišče ne bi smelo upniku naložiti, da dolžniku povrne ugovorne stroške.
nepopoln predlog za izvršbo - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.
ZIP člen 16, 16/1, 50, 16, 16/1, 50. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 17, 17/1, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - vezanost na izvršilni naslov
Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na izvršilni naslov vezano (prim. 1. odst. 16. člena ZIP, sedaj 1. odst. 17. člena ZIZ) ter ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega.
ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep, s katerim je izdana predhodna odredba, in sodišče prve stopnje ugotovi, da ugovor ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
neobrazložen ugovor - dokaz - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovoru priložena listina ni dokaz o plačilu oziroma o prenehanju upnikove terjatve do višine v pobot uveljavljene terjatve dolžnika, temveč zgolj dolžnikov predlog (ponudba) za večstranski pobot ostalim strankam pobota.
poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena - kulturni spomenik
Neutemeljene pa so tudi navedbe zagovornice, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno v zvezi s pomenom zatrjevane gomile in o škodi zaradi njenega uničenja. Uničena gomila sodi v zavarovano arheološko območje K. B. - B., ki je v celoti razglašeno za kulturni spomenik. Samo dejstvo, da je bilo to področje že delno raziskano v začetku tega stoletja in koncem prejšnjega stoletja s strani raziskovalca J. P., kot navaja zagovornica v pritožbi, še ne pomeni, da bi bil pomen zatrjevane gomile kakorkoli zmanjšan. Da gomila le ni bila raziskana v celoti, je razvidno tudi iz izpovedbe arheologa B. K.. Glede na sklop, v katerega je sodila uničena gomila, torej celotno zavarovano arheološko območje prazgodovinskih gomil, pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje o njenem pomenu in o tem, da je z njenim uničenjem nastala nepopravljiva škoda, pravilni.
Glede na zagovornikovo stališče v odgovoru na pritožbo državnega tožilca ni odveč pojasnilo, da je sprejemljiva le takšna razlaga bistva kaznivega dejanja ponarejanja listin po 3. odst. 256. člena KZ, po kateri je prepovedana oziroma kazniva vsaka uporaba listine, ki je predrugačena (ali kriva) v katerikoli njeni pravnopomembni sestavini, ne glede na to, s kakšnim namenom je bila listina uporabljena.
KZ člen 325, 325. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
prekoračitev obtožbe
Obtožba ni prekoračena, če je dodatna kršitev cestno prometnega predpisa navedena samo v sodbenih razlogih. Pomeni pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar je treba takšno sodbo razveljaviti.