V postopku na prvi stopnji tožena stranka pobotnega ugovora sploh ni obrazložila niti ni predložila nobenih dokazov o obstoju in višini v pobot uveljavljane terjatve, zato je sodišče prve stopnje tak pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (2. odst. 7. čl., 219. čl. in 221.a čl. ZPP). Pritožbenih navedb o tem, iz katerega računa izvira pobotni ugovor, ter ugovorov glede posameznih vtoževanih računov sodišče druge stopnje kot nedovoljenih pritožbenih novot ni obravnavalo (496.a. čl. ZPP).
Tudi če je cesionar v svojem imenu izstavil cessusu račune (takrat še brez podlage) za plačilo storitev, ki naj bi jih opravil cedent, to ne vpliva na veljavnost in učinke pogodbe o prenosu teh terjatev, sklenjene med cedentom in cesionarjem šele po izstavitvi navedenih računov.
trditveno in dokazno breme - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče prve stopnje sodbo obrazloži s tem, da tožena stranka ni navedla konkretnih dejstev in predložila dokazov zanje, taka ugotovitev pa ni pravilna, je treba sodbo razveljaviti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 338, 338/3, 369, 369/1, 338, 338/3, 369, 369/1. ZOR člen 154, 154/1, 200, 154, 154/1, 200. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Tudi za odškodnino iz naslova negmotne škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, morajo biti izpolnjene vse štiri predpostavke oz. pogoji za odškodninsko odgovornost po splošnih načelih odškodninskega prava. V primeru, da le ena od njih ni podana, je treba tožbeni zahtevek po temelju zavrniti.
nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija - kontinuirana kriminalna dejavnost - izkoriščanje iste priložnosti - enoten naklep
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obdolženčevo ravnanje kot nadaljevano kaznivo dejanje, saj je šlo v vseh primerih za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je ponavljala v kratkih časovnih presledkih, obdolženec je izkoriščal isto priložnost, ker je pridobival oškodovance s pomočjo časopisnih oglasov, pri njem pa je podan tudi enotesn naklep, zaradi česar je s stališča življenjskega in logičnega sklepanja potrebno šteti njegovo dejavnost kot enotno in kontinuirano, ker tvori celoto.
Izjava oškodovanca o odstopu od pregona je nepreklicna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da ugovarja računu št. 52/98 (priloga A5), ker mu je g. S... kot kooperant izstavil 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s čimer je navedel dejstva s katerimi je svoj ugovor utemeljeval, vendar pa za to trditev ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve, da je valuta na računu št. 3/99 (priloga A8) 15 dni od izstavitve računa, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Prav tako ne navede zoper katere izvršilne stroške ugovarja in tudi ne katere zamudne obresti po katerih računih naj ne bi bile upravičene. K tem svojim trditvam pa tudi ne predloži drugačnega izračuna zamudnih obresti. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Ker je pritožnik podpisal dedni dogovor, ne more v pritožbi navajati, da je bilo na zapuščinski obravnavi dogovorjeno nekaj drugega kot je v dednem dogovoru.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja - predmet izvršbe - omejitve izvršbe - pravna oseba - osnovna sredstva - omejitev predmetov izvršbe - predlog dolžnika
Če se s predlagano začasno odredbo ne more doseči namena zavarovanja uveljavljane denarne terjatve, predlagano zavarovanje ni utemeljeno (prim. 1. odst. 271. čl. ZIZ). Namen zavarovanja pa se doseže, če začasna odredba "ohrani" dovoljene predmete izvršbe (32. čl. ZIZ), dokler tožnik ne pridobi izvršilnega naslova, ko se bo lahko iz njih v izvršilnem postopku poplačal. V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati 2. odst. 34. čl. ZIZ (prim. 239. čl. ZIZ) in zavarovanje omejiti le na toliko predmetov izvršbe, kolikor je to potrebno za zavarovanje določene terjatve. Poseg v premoženjsko sfero zatrjevanega dolžnika je utemeljen le toliko, kolikor je sorazmeren upnikovemu prikrajšanju, ki izvira iz obstoja dolga.
Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, upnik pa jo plača v naknadnem roku, vendar o tem hkrati posebej ne obvesti sodišča, ni mogoče šteti, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.
Pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe je sodišče spregledalo, da je upnik z vlogo z dne 29.9.1999 opravičil svojo odsotnost zaradi neodložljivih obveznosti v službi dne 5.10.1999, ko naj bi potekal rubež. O tem odločilnem dejstvu ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstva, ki bi lahko privedla do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična in v zvezi z njimi sodišču predložil tudi dokaze. Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen in je zato ugovor utemeljen.
ZKP člen 366, 366/1, 402, 402/3, 366, 366/1, 402, 402/3.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Ker je obtoženec kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijani sodbi zamudil 15-dnevni pritožbeni rok, saj je pritožbo zoper sodbo vložil šele 7 dni po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno. Pritožbeno sodišče je zato obtoženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo vsebino kazenski ovadbi priloženega uradnega zaznamka, po kateri naj bi oškodovanec mesec dni po storjenem kaznivem dejanju telefonično podal kazensko ovadbo na policijsko postajo, je preuranjeno zavrglo obtožni predlog državnega tožilca z utemeljitvijo, da oškodovanec ustreznega predloga za pregon sploh ni podal. Višje kot pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep razveljavilo.