• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 50
  • >
  • >>
  • 381.
    VSK sodba I Cpg 163/2005
    17.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01389
    ZGD člen 451, 451/1, 451/3, 451, 451/1, 451/3.
    družbena pogodba - izpodbojnost sklepov skupščine - ničnost - povečanje osnovnega kapitala
    Družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki.

     
  • 382.
    VSC sklep Cp 957/2004
    17.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC01148
    ZZK člen 5, 5. ZIZ člen 64, 65, 64, 65.
    nedopustnost izvršbe - vpis v zemljiško knjigo - ugovor tretjega
    Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na nedopustnost izvršbe na nepremičnine so bistvene okoliščine: dobra vera in poštenost tožene stranke glede zaupanja v spise v zemljiški knjigi ter skrbnost tožeče stranke glede vpisa njene pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.

     
  • 383.
    VSK sodba I Cpg 365/2004
    17.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK02276
    ZOR člen 66, 66. ZPP člen 8, 212, 227, 8, 212, 227.
    trditveno in dokazno breme - prosta presoja dokazov - navidezna pogodba - pristnost listine - poziv k predložitvi listine
    Odločitev sodišča prve stopnje je lahko le posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter podlaga uspeha celotnega postopka, vendar v okvirih trditvenih in dokazno podprtih navajanj strank.

    Ob dejstvu, da je tožeča stranka prerekala verodostojnost listine, je bilo dokazno breme, da je ta listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila, to pa je tožene stranke.

     
  • 384.
    VDS sodba in sklep Pdp 1778/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03335
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 97, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 97.
    odpoved delovnega razmerja - sistemizacija delovnih mest - kriteriji za določitev presežnih delavcev - določen čas
    Spremeba sistemizacije ni pogoj za zakonitost redne odpovedi PZ

    iz poslovega razloga. Če delodajalec ugotovi zmanjšanje potreb po

    številu izvajalcev na posameznem delovnem mestu, mu sistemizacije

    ni potrebno spreminjati vsakokrat, ko se taka situacija pojavi.

    Če se je v sistemizaciji število izvajalcev na delovnem mestu

    varilec težke posode zmanjšalo le za enega delavca, v resnici pa

    je odpoved PZ iz poslovnega razloga podana dvema delavkama,

    odpoved ni nezakonita.

    Če delodajalec PZ iz poslovnega razloga redno odpove le enemu

    delavcu, ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev delavca,

    kateremu bo odpovedana PZ. Če delodajalec pri določitvi delavca,

    kateremu bo odpovedal PZ uporabi svoje kriterije (v tem primeru

    starost delavk), to ni nezakonito.

    Če delodajalec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga za

    določen čas zaposli delavca na delovnem mestu, ki bi lahko

    bilo ponujeno tožnici, to ni nezakonito, saj ni izkazano, da

    bi bilo pri deladojalcu to delo stalno potrebno. Delodajalec

    mora pred odpovedjo delavcu drugo ustrezno delo ponuditi le

    v primeru, če na takem delovnem mestu potrebuje dodatnega

    delavca za nedoločen čas za polni delovni čas.

     
  • 385.
    VSL sklep I Kp 975/2005
    17.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL0022702
    KZ člen 217, 253, 217, 253, 217, 253.
    izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
    Kot izhaja iz obtožnega akta okrožnega državnega tožilca je

    obdolženec z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko

    korist, bančno kartico uporabil najprej pet krat na bančnem avtomatu,

    nato pa še sedemkrat za nakup različnih artiklov v trgovinah. Takšno

    ravnanje je državna tožilka nepravilno pravno opredelila kot dve

    kaznivi dejanji in sicer kot kaznivo dejanje zlorabe bančne kartice

    po II. odstavku 253. člena KZ in goljufije po I. odstavku 217.člena

    KZ, saj gre očitno le za eno (nadaljevano) kaznivo dejanje po II.

    odstavku 253. člena KZ. Ker senat sodišča prve stopnje ob reševanju

    ugovora zoper obtožnico ni vezan na pravno presojo dejanja, ki jo je

    tožilec navedel v obtožnici (člen 279 ZKP), bi moral izvenobravnavni

    senat sodišča prve stopnje ugovor v celoti zavrniti kot neutemeljen.

    Ker pa je ugovoru obdolženca deloma ugodil in kazenskega postopka v

    delu pod točko 2 obtožbe ni dopustil in postopek ustavil, je

    pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in ugovor

    zoper obtožnico tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljen. Uporaba

    bančne kartice na bančnem avtomatu je že pojmovno popolnoma izenačena

    z uporabo bančne kartice za nakupe v trgovinah ali plačila storitev.

     
  • 386.
    VDS sodba Pdp 1520/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03391
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved - znak kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev delovnih obveznosti
    Ker niso dokazane domnevne žaljive izjave delavca na zboru

    delavcev, s čimer naj bi tožnik storil kršitev pogodbene ali

    druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake KD

    žaljive obdolžitve, ni podan niti razlog za izredno odpoved

    PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZRD niti po 2. alinei

    1. odstavka 111. člena ZDR (hujša kršitev pogodbenih aki

    drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepno

    ali iz hude malomarnosti).

     
  • 387.
    VDS sklep Pdp 1343/2005
    17.11.2005
    delovno pravo
    VDS03617
    ZST člen 4, 9, 9/1, 4, 9, 9/1. ZDSS člen 62, 62/3, 62, 62/3.
    sodna taksa - plačilo - nastanek obveznosti
    Ker je v času vložitve tožbe še veljla določba 62. člena ZDSS, je

    obveznost plačila takse nastala šele po pravnomočnosti sodbe.

    Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po

    preteku leta, v katerem je potrebno takso plačti, to je v

    obravnavanem primeru po preteku leta, ko je sodba postala

    pravnomočna.

     
  • 388.
    VDS sklep Pdp 993/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03357
    ZDR člen 11/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/5, 88/13, 111, 111/1-2, 11/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/5, 88/13, 111, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor - bolezen delavca
    Bolniški stalež ni vedno opravičljiv razlog za to, da se delavec

    ne odzove vabilu na zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR). Čeprav

    pisna obdolžitev delavca in vabilo na zagovor lahko predstavljata

    psihični stres in razlog za nastop bolniškega staleža, je

    potrebno glede na okoliščine primera ugotoviti, ali je bil ta

    stres tako intenziven, da je delavcu onemogočil zagovor.

    Rok za podajo odpovedi PZ v primeru, da ima dejanje vse znake

    kaznivega dejanja (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za kršitev

    in za storilca, ves čas, ko je možen kazenski pregon),

    predstavlja skrajni rok za odpoved PZ. Ta rok ne izključuje

    obveznosti delodajalca, da poda izredno odpoved v 15-ih dneh,

    odkar je izvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja in za storilca.

     
  • 389.
    VSK sklep I Cpg 239/2005
    17.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK02331
    ZFPPod člen 30, 30/2-3, 31, 31/3, 30, 30/2-3, 31, 31/3.
    postopek izbrisa - stečajni postopek
    Tako stečajni postopek kot postopek za izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod imata isti namen in končni učinek, to je izbris družbe iz sodnega registra in s tem njeno prenehanje. Zato se ne moreta voditi istočasno dva postopka z omenjenim enakim ciljem. Le v primeru, če je bil predlog vložen pred začetkom postopka za izbris, lahko pride do prekinitve postopka odločanja o ugovoru do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.

     
  • 390.
    VDS sodba Pdp 475/2004
    17.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03409
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - letni dopust
    Če delodajalec delavcu v času koriščena letnega dopusta na domači

    naslov sporoči, da mora prekiniti s koriščenjem letnega dopusta,

    čeprav ve, da se delavec ne nahaja doma, ampak je v tujini,

    delavcu ni mogoče očitati, da je v času po pozivu neupravičeno

    izostal z dela. Zato ni podan razlog za izredno odpoved PZ po 2.

    alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Če PZ ne vsebuje določbe o številu dni letnega dopusta, niti

    tožena stranka o tem ne predloži drugega dokaza o tem, ne

    more le s plačilnimi listami dokazovati, da je delavec z

    dela ostal neupravičeno, ker mu po izrabi tega dopusta ni

    ostalo dovolj letnega dopusta za čas kolektivnega dopusta.

     
  • 391.
    VSL sklep III Cp 2253/2005
    16.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49778
    ZIP člen 251c, 251c. ZIZ člen 44, 44.
    zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank
    Upnik bi moral v svojem predlogu jasno zatrjevati in izkazati, da

    predstavljata zneska 9,061.267,11 SIT in 14,742.246,98 SIT modaliteti

    izpolnitve tiste terjatve, ki je navedena in opredeljena v izvršilnem

    naslovu oziroma omenjenem sporazumu. Brez upnikovih trditev o

    navedenih dejstvih sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da jih ni

    presojalo, saj tudi iz samega sporazuma oziroma notarskega zapisa

    oziroma iz izvršilnih naslovov ne izhajajo.

     
  • 392.
    VSL sodba I Cp 2105/2004
    16.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50616
    ZIZ člen 59, 60, 215, 59, 60, 215.
    nedopustnost izvršbe - nenadomestljiva škoda
    Zakon predpisuje napotitev na pravdo z zahtevkom za nedopustnost

    izvršbe le v primerih, ko se ugovor nanaša na samo terjatev, bodisi

    da je ta prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po

    izvršljivosti odločbe ali je ta zastarala, ali je bila izpolnitev

    obveznosti odložena za čas, ki še ni iztekel. Ocena vrednosti stvari

    po določilu 215. člena ZIZ oziroma spor o pravilnosti te cenitve ne

    more predstavljati razloga za napotitev na pravdo zaradi

    nedopustnosti izvršbe.

     
  • 393.
    VSL sklep II Cp 4843/05
    16.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50987
    ZOR člen 312, 312/4, 313, 312, 312/4, 313. ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    stroški postopka - umik tožbe
    Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka,

    saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, in sicer glede tega, v

    kakšnem delu je tožeča stranka umaknila tožbo in tudi o tem, ali in v

    kolikšnem delu bi tožeča stranka z zahtevkom, v primeru če tožbe ne

    bi umaknila, uspela, o odločilnih dejstvih, o tem, ali je tožena

    stranka v celoti izpolnila zahtevek tožeče stranke, pa tudi obstaja

    nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o

    vsebini navedenih listin in med samimi temi listinami. Navedena

    dejstva so bistvenega pomena za samo odločitev o stroških pravdnega

    postopka, saj je tožeča stranka v primeru umika tožbe upravičena

    terjati od tožene stranke povrnitev pravdnih stroškov le, če je tožbo

    umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst.

    158. člena ZPP).

     
  • 394.
    VSL sodba II Cp 1701/2004
    16.11.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50951
    ZOR člen 26, 26. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/1, 17, 17/1, 17/2, 19, 19/1. OZ člen 15, 15.
    promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev - soglasje strank
    Soglasje tretjega pri sklepanju pravnih poslov je možno v dveh

    oblikah, in sicer kot dovoljenje ali kot odobritev, razlika pa je v

    časovnem trenutku, v katerem mora biti soglasje dano. Dovoljenje mora

    biti dano prej, preden stranki skleneta pogodbo (sicer ta nima

    učinkov), odobritev pa se da naknadno, in v primeru, da je odobritev

    dana, šteje pogodba za sklenjeno od takrat, ko je med strankama

    doseženo soglasje (tj. isti učinek, kot pri sklenitvi pogodbe z

    odložnim pogojem), če pa je odklonjena, pa je sklenjena pogodba (ki

    dotlej medsebojno veže pogodbeni stranki) brez učinka in sta

    pogodbeni stranki prosti.

     
  • 395.
    VSL sklep II Cp 3482/2005
    16.11.2005
    nepravdno pravo
    VSL50254
    ZTLR člen 4, 28, 28/2, 41, 4, 28, 28/2, 41. SPZ člen 43, 77, 98, 43, 77, 98.
    določitev meje
    Sodišče prve stopnje mejo uredilo na podlagi močnejše pravice, to je

    lastninske pravice, ki se po mnenju prvostopenjskega sodišča izraža z

    uživanjem oziroma posestjo nepremičnin. Takšno stališče je

    materialnopravno zmotno. Lastninska pravica na nepremičnini se lahko

    na podlagi priposestvovanja pridobi tudi z uživanjem oziroma s

    posestjo, vendar le ob pogojih, ki jih za to določa zakon. Po 2. in

    4. odst. 28. člena ZTLR je bila za pridobitev lastninske pravice na

    nepremičnini s priposestvovanjem potrebna kvalificirana posest, to je

    dobroverna, zakonita in določen čas trajajoča posesti. Podobne pogoje

    za priposestvovanje določa v 2. in 3. odst. 43. člena tudi sedaj

    veljavni SPZ. Sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu

    izpolnjenosti teh pogojev ni ugotavljalo.

     
  • 396.
    VSL sodba I Cp 2129/2004
    16.11.2005
    pogodbeno pravo
    VSL51189
    ZOR člen 66, 771, 66, 771.
    komisijska pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pasivna legitimacija
    Komisionar stopa v razmerje s tretjim (kupcem avtomobila) v svojem

    imenu in na račun komitenta (ki mu je avto zaupal v prodajo), zato je

    pasivno legitimiran v pravdi glede jamčevanja za stvarne napake na

    vozilu komisionar in ne komitent.

     
  • 397.
    VSL sklep I Cpg 857/2005
    16.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05720
    ZDS-1 člen 7, 7/1.
    sodna pristojnost
    DURS lahko pobira članske prispevke na podlagi pogodbe z GZS (iz 1.

    ost. 7. člena ZDS-1). Ker tudi v Zakonu o GZS ni izrecno predpisano,

    da GZS odmerja in pobira ter izterjuje obvezni zbornični prispevek

    oziroma članarino po Zakonu o upravnem postopku oziroma Zakonu o

    davčnem postopku kot specialnem zakonu, ki ureja izterjavo davkov, je

    za izterjavo spornega članskega prispevka, kljub morebitnemu obstoju

    pogodbe z DURS, pristojno sodišče.

     
  • 398.
    VSL sklep I Cp 1224/2004
    16.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51229
    ZPP člen 286, 286.
    prekluzija - eventualna maksima - ugovor zastaranja
    Ugovor zastaranja lahko poda tožena stranka do konca glavne

    obravnave. Eventualna maksima iz določb 286. čl. ZPP velja za

    navajanje dejstev in dokazov. Če ima sodišče v spisu v procesnem

    gradivu dovolj dejstev in dokazov, da lahko preveri ugovor

    zastaranja, mora ta ugovor obravnavati in odločiti.

     
  • 399.
    VSL sklep I Cp 5425/2005
    16.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50627
    ZPP člen 108, 180/5, 108, 180/5.
    odgovor na tožbo - zavrženje
    Toženec je z zamudo poslal še en izvod odgovora na tožbo, zato je

    nastopila posledica (sodišče prve stopnje je odgovor na tožbo

    zavrglo), na katero je bil prej opozorjen.

     
  • 400.
    VSL sodba I Kp 582/2005
    16.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22698
    KZ člen 184, 184/1, 184, 184/1, 184, 184/1.
    kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
    Na podlagi dejstev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni

    dokazan zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, to je

    odvisnost oškodovanca od obdolženca. Pri dejanskem stanju, kot ga je

    ugotovilo sodišče prve stopnje, ni moč govoriti o odvisnosti, ki bi

    zaradi oškodovančeve stiske ali drugih težkih razmer, oškodovanca

    pripeljala v položaj odvisnosti takšne intenzitete, da bi

    obdolženčevo ravnanje predstavljalo tudi zlorabo njegovega položaja

    za oškodovanca in da se je obdolženec tega zavedal in izkoriščal

    odvisnost oškodovanca od njega ter na takšen način zlorabil položaj,

    ki ga je imel nasproti oškodovancu.

     
  • <<
  • <
  • 20
  • od 50
  • >
  • >>