UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015007
ZPP člen 67.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izpodbijanje odločitve o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči - predpisana pravna sredstva
Delegacijski postopek ni namenjen zagotavljanju procesnopravnih in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnimi sodišči. Te se v prvi vrsti zagotavljajo v postopkih na podlagi vloženih rednih in izrednih pravnih sredstev.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014979
ZPP člen 67. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je tudi v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči lahko pomembna presoja dejanskega stanja v nepravdnem postopku (24. člen ZBPP), v katerem je bilo za odločanje v zadevi določeno drugo stvarno pristojno sodišče, je z vidika ohranitve objektivne nepristranskosti sodišča nujno, da se tudi za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določi drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba zoper sodnike višjega sodišča, ki je nadrejeno okrožnemu sodišču, ki naj bi odločalo o BPP - objektivna nepristranskost
Če bi v zadevi odločal predsednik okrožnega sodišča, ki je „podrejeno“ višjemu sodišču, katerega sodnike prosilec toži na odškodnino, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče - tehtni razlog - nepristranskost sodišča - brezplačna pravna pomoč
Kot drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti se v smislu 67. člena ZPP šteje lahko tudi objektivna nepristranskost. Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih postopkih dodeljevanja BPP same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog za delegacijo pristojnosti in sicer utemeljen dvom v nepristranskost.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014678
ZPP člen 67.
prenos pristojnosti na drugo sodišče - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
Če je predsednik okrožnega sodišča pristojen za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči v zadevi, v kateri je obdolženec, je to drug tehten razlog, ki terja delegacijo o pristojnosti na drugo okrožno sodišče.
URS člen 121. ZDSS-1 člen 5, 5/1-f, 7. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 12, 12/3.
spor o pristojnosti - kadrovska štipendija – prekinitev pogodbe o štipendiranju – pogodbeno razmerje - javno pooblastilo
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločala z upravnim aktom v okviru izvrševanja upravne funkcije na podlagi norm javnega prava (saj za to niti ni imela javnega pooblastila), ampak je posegla v (tristransko) pogodbeno štipendijsko razmerje. Zato gre v obravnavanem primeru za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f. točke prvega odstavka 5. člena ZDDS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
ZZ člen 31, 36, 39. ZUS-1 člen 15. ZPP člen 24, 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – razrešitev direktorja članice univerze
Rektor univerze, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev direktorja (članice univerze), ni organ Republike, zato je za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja pristojno delovno in ne upravno sodišče.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča – delegacija pristojnosti – izločitveni razlog – ekonomičnost postopka – zavrnitev predloga
Po presoji Vrhovnega sodišča med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do določene sodnice. Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost oziroma ekonomičnost postopka, tega pa tožnik ne uveljavlja in zatrjuje le, da obstajajo izločitveni razlogi zoper sodnico, ker naj bi zoper njo podal kazensko ovadbo.
delegacija pristojnosti – posplošeno zatrjevanje vplivanja na sojenje - neodvisnost sodnikov – tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj pogojev za uporabo navedene zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka.
kompetenčni spor - končni zapis - ni upravni akt - ni sodne pristojnosti
Končni zapis ni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu.
Tožeča stranka kot razloge za delegacijo pristojnosti navaja, da zunanji oddelki Upravnega sodišča RS ne bodo izpostavljeni tolikšnim medijskim in drugim vplivom kot ... oddelek, ker gre za gradnjo športnega parka v .... ter zaplete v zvezi z njo, kar je zanimiva medijska tema, ki je pogosto medijsko obravnavana prav na ... območju ter v medijih, ki se na tem območju distribuirajo, in da bo s to delegacijo omogočena lažja izvedba sodnega postopka ter zagotovljena možnost nepristranskega sojenja v obravnavani zadevi. Ti razlogi so po mnenju Vrhovnega sodišča neupoštevni. Medijsko obravnavanje namreč ne more vplivati na nepristranskost sojenja v obravnavani zadevi razlastitve. Po določbi 125. člena Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na ustavo in zakon. Da bodo sodili po tem načelu, so tudi zaprisegli, torej je vnaprejšnji posplošen dvom v njihovo nepristranskost neutemeljen.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja in zoper njegove odločbe ni pritožbe.
spor o pristojnosti - izvajanje zdravstvenih storitev - končni zapis – podlaga za uveljavljanje pogodbenih pravic - zavrženje tožbe
Odločanje o sporu zoper končni zapis o ugotovljenih nepravilnostih pri izvajanju zdravstvenih storitev ne spada v sodno pristojnost. Pri izdaji končnega zapisa ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, ampak za ugotavljanje nepravilnosti kot podlago za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe.
spor o pristojnosti - sodna pristojnost – stvarna pristojnost – začasni zapis ni upravni akt
Glede na citirana zakonska določila ni mogoče sklepati, da bi izpodbijani zapisi (začasni zapis o nadzoru z dne 26. 9. 2003, zapisnik o nadzoru z dne 30. 9. 2003 in končni zapis z dne 14. 11. 2003), ki so predmet spora v tej zadevi, bili izdani v upravno-pravnem razmerju oziroma da bi imeli pravno naravo akta, izdanega v upravni stvari v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP. Ker s končnim zapisom oziroma izpodbijanimi zapisi ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoči iz predpisa, ga ni mogoče šteti niti za posamični akt, ki sicer nima značaja upravnega akta, ga pa je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Hkrati tudi ne gre za akt ali dejanje, ki bi pomenilo poseg v ustavne pravice posameznika, niti za akt, izdan v obliki predpisa. Zato tudi stvarna pristojnost sodišča v upravnem sporu v tej zadevi ni podana (glede tega vprašanja je Vrhovno sodišče RS sprejelo enako stališče že v sklepih I Up 870/2000 z dne 9.5.2002, VIII R 9/2005, I Up 303/2005 z dne 29.8.2007, I Up 663/2007 z dne 8.11.2007, I Upr 8/2008 z dne 3. 12. 2008).
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - žaljenje v vlogi - kaznovanje odvetnika
Pooblaščenec tožeče stranke v pritožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča, ki mu očita nesposobnost, neznanje in zatrjevanje neresnic, in tožene stranke, katere argumente označuje kot smešne. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu, upravnemu sodišču in toženi stranki. Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 23, 24.ZPP člen 120.URS člen 127.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje je dopustno vložiti ob pogojih iz 24. člena ZUS-1, to je, kadar stranka iz opravičenih razlogov zamudi opravo procesnega dejanja (vložitev tožbe oziroma drugega pravnega sredstva), ni pa dopustno uveljavljati vrnitve v prejšnje stanje po tem, ko je o vloženem pravnem sredstvu sodišče že odločilo.