Sodišče prve stopnje ni pozvalo izvedenke ekonomske stroke k ponovni pisni dopolnitvi mnenja niti ji ni postavilo novih vprašanj, ki bi terjala dodatne odgovore. V zvezi s toženkinimi pripombami je izvedenko povabilo na narok. V takšnih okoliščinah ni podlage za priznanje dodatne nagrade za drugo pisno dopolnitev mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068006
KZ-1 člen 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje tatvine - nepristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - teorija aprehenzije - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - odmera kazni obsojencu - izrek enotne kazni
V teoriji in sodni praksi je uveljavljena teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta kjer se je nahajala.
URS člen 29. ZKP člen 240a, 240a/1, 240a/1-4, 240a/1-5, 240a/2, 240a/8.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje - zaščitni ukrepi - zaščitena priča - razkritje identitete - tajni policijski delavec - resna nevarnost za življenje ali telo priče - hudodelska združba
Po stališču sodne prakse so zaščitni ukrepi po 240.a členu ZKP smiselni le, če identiteta priče v konkretnem kazenskem postopku še ni razkrita, kar pomeni, da za že znano pričo (ki je bila že zaslišana ali pa so njeni podatki razvidni iz drugih podatkov spisa) ukrepov iz prvega odstavka 240.a člena ZKP ni mogoče uporabiti.
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je preverjanje resničnosti in verodostojnosti izpovedbe priče mogoče le, če je pri zaslišanju priče obtožencu in senatu omogočena neposredna zaznava njenega obnašanja, njenih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov, saj bi sprejetje takšnega stališča uporabo v določbi prvega odstavka 240. člena ZKP določenih zaščitnih ukrepov dejansko izključilo.
ESČP možnosti uporabe zaščitnih ukrepov pri "priči - policistu" ni izključilo, temveč jim priznava legitimnost zaradi zaščite priče same ali njene družine.
Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka 240.a člena ZKP v konkretnem primeru niso namenjeni zakritju vloge prič, temveč zakritju njune identitete in fizične podobe.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - prikrito delovno razmerje - zloraba - zmotna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna sprememba izpodbijane sodbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeni razmerji tožnika z družbama A., d. o. o., in B., d. o. o., sta bili preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeni. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis
Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali.
Sodišče druge stopnje je ob prvi pritožbeni obravnavi med drugim poudarilo, da uveljavlja tožnica zahtevke v postopku motenja posesti, kjer je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih.
sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - pritožba zoper sklep - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - povečanje tožbenega zahtevka - pogoji za spremembo - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2022 poleg primarnega zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode na podlagi nepogodbene odgovornosti tožene stranke, postavila še višji in deloma drugačen podredni tožbeni zahtevek na podlagi pogodbene odgovornosti tožene stranke. Da je podredni zahtevek višji in drugačen od primarnega, priznava tudi pritožba. Ne gre torej le za spremembo pravne kvalifikacije zahtevka, pač pa za spremembo istovetnosti in povečanje zahtevka oziroma za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Ob takih podatkih spisa, ko sodišče še ni začelo z vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka in z izvajanjem dokaznega postopka, je sklicevanje na zavlačevanje postopka, na nesmotrnost, zlasti pa na možnost vložitve nove tožbe, ki jo ima tožeča stranka, neutemeljeno. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora med strankama. Smotrno in ekonomično je, da se dovoli predlagana sprememba tožbe, če se s tem lahko prepreči vlaganje nove tožbe na podlagi istega – že zbranega procesnega gradiva, tudi če tožnik uveljavlja spremenjen tožbeni predlog. Dovolitev spremembe tožbe je smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se zaradi spremembe tožbe tekoča pravda ne obremeni preveč.
Če je predlog za izločitev nedovoljenih dokazov iz spisa podan v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, je funkcionalno pristojen za odločitev o predlogu sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, ne razpravljajoči sodnik po vložitvi obtožnega predloga.
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je procesno dokazno breme o tem, ali je njen zavarovanec tožniku zagotovil zaščitne rokavice prevalilo na toženko, ki tega dokaznega bremena ni zmogla, saj so njene trditve o tem ostale na ravni pavšalnih navedb, brez da bi zanje predložila kakršnekoli dokaze. Toženka namreč svojih pavšalnih navedb, da je njen zavarovanec tožniku zagotovil osebno varovalno opremo, ni z ničemer podkrepila, niti ni navedla, kakšna zaščitna sredstva so bila tožniku izročena in kdaj ter o tem ni predložila nobenega dokaza.
motenje posesti - prekluzivni rok - zamuda roka - nepodaljšljiv rok
Rok za sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti po 32. členu SPZ je materialni prekluzivni rok. To pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, nanj ne vplivata mirovanje ali prekinitev postopka, prav tako ob njegovi zamudi ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Z zamudo roka stranka izgubi pravico do varstva pred motenjem posesti.
ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga
Ker je podan ugovorni razlog – plačana sodna taksa, bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 ugoditi ugovoru toženke in razveljaviti plačilni nalog za plačilo sodne takse.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2. ZDR-1 člen 17, 17/4, 44.
zahtevek za plačilo plače - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bili podani vsi pogoji, določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP, za izdajo zamudne sodbe, tudi pogoj, da dejstva, ki so navedena v tožbi, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik.
umik pritožbe - sodna poravnava - pritožbeni stroški - odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo
Tožnik je sporočil sodišču, da glede na sodno poravnavo, ki jo je 24. 4. 2023 sklenil s tožencem, umika pritožbo. Sodišče druge stopnje je tožnikovo izjavo vzelo na znanje s tem sklepom. O pritožbi ni odločalo, ker za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa po umiku pritožbe ni več procesnih pogojev (drugi odstavek 334. člena ZPP).
ZPP člen 155, 155/1, 359. ZOdv člen 17, 17/5, 20, 20/2. ZOdv-G člen 3, 3/1.
odločitev o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški zastopanja po odvetniku
Glede na to, da spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv v času odločanja sodišča še ni veljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo oziroma je upoštevalo takrat veljavno določbo.
stroški postopka v družinskih sporih - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - načelo uspeha v postopku
Res je v zakonskih in družinskih sporih pogosta praksa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, vendar pa prosti preudarek ne pomeni, da mora sodišče pri odločitvi odločati, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ampak pomeni, da sodišče upošteva pri odločitvi o stroških vse relevantne okoliščine. Tako je tudi odločitev, da stroške postopka naloži eni stranki, sklicujoč se pri tem na načelo uspeha, pravilna.
Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma ga o tem zaslišalo na javnem sojenju, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati pritožba. Na načelni ravni se je sicer strinjati, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v predmetnih postopkih za izvršitev odločb, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določbe 157. člena ZPP. Ta določa, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti stroške. V obravnavanem primeru je do delne pripoznave tožbenega zahtevka prišlo šele na naroku dne 31.3.2014, ki ni bil prvi narok za glavno obravnavo, toženka pa se je pred tem tudi že spustila v obravnavanje glavne stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSK00068942
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. OZ člen 86. URS člen 35. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2.
Pri pojasnilni dolžnosti ne gre za vprašanje, ali se je toženka zavedala neizogibnega povečanja vrednosti CHF (pa je to prikrila) niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke.
Od toženke kot profesionalne finančne institucije je zato bilo mogoče pričakovati, da ima zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močneje pretresli valutni trg. Šele, če bi tožniku pojasnila svoje resnično (ne)vedenje, češ, da so nihanja nepredvidljiva in nenapovedljiva, da ni jasno, ali se bodo in v kolikšni meri uresničila in da je apreciacija tuje valute na določeni točki ekonomskega cikla vedno pričakovana, bi bila pojasnilna dolžnost banke izvedena tako, da bi se tožnika zavedala dejanskega obsega tveganja.
tožba za zvišanje preživnine - preživljanje skupnih otrok - preživnina za otroka - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - naknadno spremenjene okoliščine
Sodišče prve stopnje je kot spremenjene okoliščine upoštevalo A. A. obiskovanje fakultete (v času odločanja je obiskovala prvi letnik), njene hobije, B. B. obiskovanje srednje šole (v času odločanja je obiskoval že drugi letnik), C. C. prehod v višje razrede, ki je tudi nastopil že pred odločanjem, in njune dejavnosti, kot spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi dohodke staršev, pri čemer je tudi te presojalo že od začetka postopka oziroma od leta 2020 dalje.
Zaključek o utemeljenem sumu je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom pravnomočnosti obtožnice in z dejstvom, da se po tem, ko je nastopilo dejstvo pravnomočnosti le-te, sodišče ni soočalo z novimi dejstvi ali dokazi, ki bi utemeljen sum postavili pod vprašaj. Takšnih novih dejstev oziroma dokazov tudi pritožnik ne izpostavlja in že zato ne more računati na uspeh v izpodbijanju zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma. Nosilni dokaz, na katerem temelji obtožnica, je oškodovankina izpovedba, ki je za obtoženca obremenilna. Odgovor na vprašanje oškodovankine verodostojnosti pa pritožnik preuranjeno zahteva že v tej fazi kazenskega postopka. Dokazna ocena je nemreč prepuščena razpravljajočemu sodniku oziroma razpravljajočemu senatu.