Zaključek o utemeljenem sumu je sodišče prve stopnje utemeljilo z dejstvom pravnomočnosti obtožnice in z dejstvom, da se po tem, ko je nastopilo dejstvo pravnomočnosti le-te, sodišče ni soočalo z novimi dejstvi ali dokazi, ki bi utemeljen sum postavili pod vprašaj. Takšnih novih dejstev oziroma dokazov tudi pritožnik ne izpostavlja in že zato ne more računati na uspeh v izpodbijanju zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma. Nosilni dokaz, na katerem temelji obtožnica, je oškodovankina izpovedba, ki je za obtoženca obremenilna. Odgovor na vprašanje oškodovankine verodostojnosti pa pritožnik preuranjeno zahteva že v tej fazi kazenskega postopka. Dokazna ocena je nemreč prepuščena razpravljajočemu sodniku oziroma razpravljajočemu senatu.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odškodninska odgovornost povzročitelja - vmesna sodba - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - podlaga zahtevka - intervencijski učinek - druga sodna odločba - učinek pravnomočne sodbe - vezanost na dejanske ugotovitve odločb - obvestilo o pravdi - pravni učinek
Pomemben je naziv sodbe (vmesna), ne pa konkretna vsebina izreka. Vsaka sodba, ki je označena kot vmesna sodba, lahko učinkuje le v konkretni pravdi in ne more povzročiti, da bo z njo pravnomočno odločeno o obstoju določenega pravnega razmerja, čeprav iz vsebine izreka vmesne sodbe sicer izhaja prav to.
Zaradi intervencijskega učinka bistvene dejanske ugotovitve iz druge sodbe vežejo tudi v tej pravdi. Toženec zato ne more zanikati pravilnosti ugotovitve, da je za prometno nesrečo izključno odgovoren in očitati tožnici slabega pravdanja.
V 204. členu ZPP je določeno, da če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi, da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek, lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo, v kateri navede razlog obvestitve in stanje v katerem je pravda, vse do takrat, dokler se pravda pravnomočno ne konča. Stranka, ki je drugega obvestila o pravdi, ne more zaradi tega zahtevati, da bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki ali preložil narok.
Obvestilo o pravdi vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem je lahko izdana odločba, ki bo imela posreden pravni učinek na obveščenega. Tako obveščeni pridobi možnost, da v pravdi intervenira. Na drugi strani pa si tako (torej z obvestilom o pravdi) stranka zagotovi tudi intervencijski učinek izdane sodbe, če se obveščeni pravde ne udeleži. Če torej obveščeni ne izkoristi možnosti, da se v postopek vključi, se izpostavi riziku, da se bo pravdna stranka, ki bo v drugi pravdi uveljavljala zahtevek proti njemu, sklicevala na intervencijski efekt in sam ne bo mogel ugovarjati, da je sodba iz prve pravde napačna (ugovor t. i. slabega pravdanja), razen, če glede na trenutek, ko bi se pravdi lahko pridružil, tudi stranka, ki mu je poslala obvestilo, ne bi mogla več podajati trditev in opravljati procesnih dejanj, ki bi imele za posledico ugodnejšo ali drugačno sodbo. O tem, ali je sklicevanje na intervencijski učinek utemeljeno, presodi sodišče v kasnejši pravdi. Obvestilo o pravdi ima učinek tudi, če se ne opravi preko sodišča.
Ker se toženec, kljub (pravilnemu) obvestilu o pravdi, vanjo ni vključil, je sklicevanje tožnice na intervencijski efekt sodbe, ki je bila izdana v pravdni zadevi P 99/2016 Okrajnega sodišča v Domžalah, utemeljeno.
Ker zaradi intervencijskega učinka pravnomočne sodbe v zadevi P 99/2016 veže njen izrek, pa tudi bistvene dejanske ugotovitve, navedene v obrazložitvi, je zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v sedanjem postopku ne more več zanikati svoje odgovornosti za prometno nesrečo, tožnici očitati slabega pravdanja ter zahtevati, da o tem sodišče v tem postopku ponovno izvaja dokaze in sprejme odločitev, pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00067711
OZ člen 15, 333, 579, 587. SZ-1 člen 111. ZPP člen 313, 313/2.
tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitev in izročitev stanovanja - izselitev družinskega člana - razmerja med starši in polnoletnim otrokom - pravna podlaga za uporabo stanovanja - uporaba brez pravne podlage - najemna pogodba - nesklenitev najemne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - posodbena pogodba - medsebojni dogovor strank - trajno pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - rok za izselitev iz stanovanja
Na strankah je, da zatrjujejo dejansko stanje, je pa nato sodišče tisto, ki na takšno dejansko stanje uporabi pravo. Sodišče mora torej za konkreten dejanski stan najti ustrezno pravno pravilo. Res je, kar tudi opozarja pritožba, da je toženec med svojimi trditvami podal tudi trditev o obstoju posodbene pogodbe, ki je v OZ urejena v 579. do 586. členu. Vendar pa posodbena pogodba ne nastane sama po sebi, kot nadaljevanje nekega zatečenega stanja, brez ustreznega dogovora, sporazuma, ki je lahko tudi usten.
V konkretni zadevi je toženec trdil, da je bil med strankama dosežen dogovor, ki naj bi po prvi varianti predstavljala ustno najemno pogodbo, kar se je izkazalo, da ne drži. Po drugi varianti naj bi šlo za soglasje, ki bi privedlo do posodbene pogodbe in sicer trajnega pogodbenega razmerja, ki se ga po 333. členu OZ prekine le z odpovedjo. Vendar pa samo dejstvo, da je toženec kot otrok prebival pri starših (tožniku in njegovi ženi), pa se je potem to bivanje podaljšalo v toženčevo odraslo dobo (na način, da starša pač nista nasprotovala temu, da biva v hiši), ne more pomeniti dogovora (sporazuma), ki bi ustanovil posodbeno (ali kakršno koli drugačno pogodbeno) razmerje.
Dejstvo, da je toženec pri starših bival tudi v odrasli dobi, ne pomeni, da bi bilo med njimi ustanovljeno kakršno koli pravno razmerje, ki bi kot tako pomenilo pravno podlago za prebivanje v hiši staršev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da gre za situacijo, ko toženec v tožnikovi nepremičnini prebiva brez pravnega naslova, zaradi česar so podani razlogi, da se mora iz nepremičnine izseliti.
Pritožbeno sodišče glede na okoliščine tega primera šteje kot primeren rok, v katerem se bo toženec lahko izselil in si našel drugo primerno stanovanje, 60 dni.
ZKP člen 122, 122/1, 375, 375/2, 445č, 445č/2, 445č/4.
sodba o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - vročitev sodbe - podpis na vročilnici
Medtem ko je vročilnica javna listina, pri kateri velja domneva resničnosti dejstev, ki jih sporoča oziroma potrjuje, pa ugotovitev o prezentnem neujemanju podpisov v spisu zadošča za dvom v resničnost podatka na listini oziroma v avtorstvo podpisa na vročilnici.1
ZKP člen 109, 109/2, 502, 502/1, 502a. URS člen 22, 27, 33.
premoženjskopravni zahtevek - začasno zavarovanje - nevarnost razpolaganja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - sorazmernost - primernost - nujnost - odreditev začasnega zavarovanja - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - obstoj nevarnosti - trditveno in dokazno breme
Izhodišče pri presoji kriterija sorazmernosti kot ustavnega načela vsakršnega omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je nedopustnost zavarovanja (neproporcionalno) večjega obsega premoženja, kot je premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči v primeru ugoditve premoženjskopravnemu zahtevku.
Kljub temu, da procesni zakon izrecno ne opredeljuje vsebine oškodovančevega predloga za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, ne more biti nobenega dvoma, da je trditveno in dokazno breme v smeri vseh opredeljenih predpostavk na oškodovancu kot predlagatelju stvarnega omejevalnega ukrepa.
V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da upravičenega sklepanja o nevarnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi obstajala v trenutku podaje predloga za začasno zavarovanje in za (bodoče) obdobje, za katerega je bilo predlagano zavarovanje, ni mogoče utemeljevati z ravnanji obdolženca, ki segajo (pre)daleč v preteklost.
V predlogu pa je izostala vsaka opredelitev, kolikšna je sploh vrednost nepremičnega premoženja (stanovanja), na katerem se predlaga začasno zavarovanje, s čimer bi šele bilo mogoče presoditi sorazmernost med višino premoženjskopravnega zahtevka (28.557,72 EUR)5 in vrednostjo zavarovanega premoženja.
krivdno povzročeni stroški - naslov za vročanje - potni stroški vročevalca
Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v tretjem odstavku 126. člena določa, da če naslovnik (sodnega pisanja) določi naslov za vročanje v skladu z določbami zakona, ki ureja prijavo prebivališča, se šteje, da je s tem sodišču sporočil spremembo naslova ali prebivališča. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage, da je odredilo vročitev sklepa na naslovu oškodovankinega začasnega prebivališča, ne pa stalnega prebivališča, ki je hkrati evidentirano tudi kot naslov za vročanje. Odredba za vročitev sklepa prek pooblaščenega vročevalca je bila potemtakem preuranjena, zlasti pa plačila stroškov, ki so nastali zaradi napake sodišča, ne oškodovanke, ni moč naložiti slednji kot krivdno povzročene stroške. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
preložitev naroka - zakoniti zastopnik pravne osebe - spor majhne vrednosti - prošnja za preložitev obravnave
Zakoniti zastopnik za preložitev naroka ni zaprosil (115. členom ZPP), iz predložene dokumentacije pa ni razvidno, da se naroka 25.1. 2023 ne bi mogel udeležiti. Očitana absolutna bistvena kršitev ni podana.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 16, 17. URS člen 74, 154, 154/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. ZS člen 3. OZ člen 62.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ničnost konkurenčne klavzule - konkurenčna dejavnost
Zaposlitev toženca pri novem delodajalcu A. d. o. o., skupaj s še šestimi pomorskimi piloti, je temu podjetju omogočilo, da je zadostilo pogoju iz Uredbe o pomorski pilotaži za izvajanje dejavnosti pomorske pilotaže v javnopravnem režimu gospodarske javne službe. Do navedenih okoliščin, pomembnih z vidika posebne zakonske zahteve po lojalnosti delavca delodajalcu iz 39. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje prav tako ni opredelilo, zato je presoja o nedokazani kršitvi konkurenčne prepovedi vsaj preuranjena.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje o ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli. Pogodbo o zaposlitvi sta stranki sklenili v času, ko je tožeča stranka izvajala pomorsko pilotažo v tovornem pristanišču B. kot tržno dejavnost. V okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS je tožeča stranka lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci. Zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za "know- how", ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožeče stranke na trgu pomorske pilotaže, zato je tudi odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068295
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4. ZPP člen 8.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme tožnika - enakovrednost dokaznih sredstev
Če tožnik meni, da mu toženka dolguje odškodnino za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze, kar je sodišče prve stopnje dosledno upoštevalo. Vendar pa to ne pomeni, da mora dokazovati negativno dejstvo, tj. da ni imel odmora, temveč, da je delo opravljal v času odmora, kar je tudi trdil. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki je z izvedenimi dokazi uspela izpodbiti trditve tožnika ter dokazati, da mu je pravico do odmora zagotovila.
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na samem delovnem mestu oziroma ker tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti. Ključno je, kakšna je narava in intenzivnost dela, ali ima delavec tekom delovnega časa, tudi če je na mejnem prehodu sam oziroma nima zamenjave, dejansko možnost koriščenja odmora.
Vsa dokazna sredstva so si med seboj prirejena in enakovredna, zato bi bilo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP stališče, da bi se dejstvo, ali je bilo na mejnem prehodu A. ustrezno število ljudi za zagotovitev zamenjave, lahko dokazovalo le z listinskimi dokazi.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNPPol člen 4. ZNDM-2 člen 2.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Pravica do odmora med delovnim časom tožniku ni bila kršena, ker sta narava in intenzivnost dela omogočala koriščenje odmora med delovnim časom. Obremenjenost mejnih prehodov ni bila takšna, da bi ves čas prihajalo do prehodov meje, prav tako pa tožnik ni bil dolžan ves čas opazovati okolico, kar pomeni, da je odmor lahko koristil, čeprav kdaj morebiti v dveh delih. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
zavrženje predloga - litispendenca - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče
S stališča pravne varnosti je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je nedopustno, da bi se v dveh različnih postopkih odločalo o istem zemljišču, saj bi lahko prišlo do pravno nevzdržne situacije, ko bi bilo v dveh različnih postopkih ugotovljeno, da je isto zemljišče pripadajoče zemljišče dvema ali več različnim stavbam. Vendar pa pot, po kateri je sodišče prve stopnje želelo ta problem rešiti (z zavrženjem predloga), ni ustrezna in predlagateljem brez podlage jemlje pravico do sodnega varstva. Predlagatelji pravilno opozarjajo, da je bil njihov predlog vložen leta 2010, torej (več let) pred postopkom III N 399/2015, zato tudi z analogno uporabo pravil pravdnega postopka o litispendenci ni dopustno zavreči prej vloženega predloga (predloga pritožnikov). Praviln(ejš)a rešitev je združitev postopkov.
postopek za sodno ureditev meje - navzkrižje interesov - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - imenovanje novega skrbnika - naloge skrbnika - razmerja med solastniki - solastništvo nepremičnin
V zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s solastno stvarjo lahko med solastniki pride do nesoglasij in sporov, zato ni mogoče izključiti, da ne bi moglo do takih nesoglasij ali različnih pogledov na zadevo priti tudi v postopku sodne ureditve meje. Zmoten je zato zaključek sodišča, da ker so predlagatelja in druga nasprotna udeleženka solastniki iste nepremičnine, med njimi ne more priti do kolizije interesov.
začasna odredba v družinskih sporih - standard verjetnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - načelo otrokove koristi - podaljšanje ukrepa - sodni izvedenec - navedbe - izpovedbe - zagrožena denarna kazen - kršitev začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prve nasprotne udeleženke, kako si želi, da se ustrezno uredi odnos med mld. A. A. in očetom, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mld. A. A. izraža znake odtujenega otroka.
Glede na to, da v postopku za izdajo začasne odredbe za odločitev zadostuje, da so dejstva z dokazano stopnjo verjetnosti, tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da postavitev sodnega izvedenca klinične psihologije ni bila potrebna, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in nujen.
ZPND člen 3, 21, 21/3, 21/4. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 1.
nasilje v družini - družinska skupnost - konfliktnost med starši - fizično nasilje - psihično nasilje - strah - grožnja z napadom na življenje in telo - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - delna invalidnost - metodološki napotek - prepričljiva dokazna ocena
Glede na ugotovitve o fizičnem in psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ter strahu, ki ga je ta pri predlagateljici povzročil, je sodišče nasprotnemu udeležencu kot povzročitelju nasilja utemeljeno izreklo ukrepe po ZPND.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - namen izdaje začasne odredbe
Za začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost, upnik pa konkretnega ravnanja, usmerjenega k odsvajanju dolžnikovega premoženja in s tem k onemogočenju ali otežitvi izvršbe, ne zatrjuje.
Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je lažja oprava izvršbe, ne pa izpolnitev obveznosti iz konkretnega poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, za kar se upnik zavzema.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 166. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba sporazuma o stikih - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - nujnost ukrepa
Upnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe še pred uvedbo postopka za varstvo koristi otrok (166. člen DZ). Pred uvedbo postopka se začasna odredba v družinskih zadevah izda le v primerih, ko je nujno, da se otrok takoj umakne iz situacije, v kateri je ogrožen. Za izdajo predlagane začasne odredbe bi zato morala upnica z verjetnostjo izkazati, da imata otroka, ker sta cel teden strnjeno preživljala pri očetu, take vedenjske, čustvene, učne ali druge težave, ki puščajo posledice na njunem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju, da je treba takoj omejiti njune stike z očetom. To ji ni uspelo.
Z neprimernostjo odnosa dolžnika do nje upnica ne more utemeljiti izdaje začasne odredbe o omejitvi stikov dolžnika z otrokoma.
ZPP člen 7, 8, 18, 212, 274, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. URS člen 22, 25. ZDCOPMD člen 3. ZDSS-1 člen 38.
plačilo nadurnega dela - voznik tovornega vozila - razporeditev dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo - skopa trditvena podlaga - dokaz z izvedencem - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker je tožnik uveljavljal plačilo nadur tudi za čas, ko bi moral imeti odmor, ki se ne šteje v delovni čas v smislu določb ZDCOPMD, poleg tega pa tudi za ostala opravila, ki se v smislu ZDCOPMD štejejo v delovni čas, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni porabil toliko časa, kot je navedeno v potnih nalogih, njegov tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga ne more biti v celoti utemeljen, ne glede na dokazno breme toženke.
Ker tožnik ni argumentirano nasprotoval ugotovitvam izvedenca, niti ni navedel, koliko časa naj bi za ta opravila porabil, je v tem kontekstu mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova trditvena podlaga o naravi dela, zelo splošna in skopa.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe prvega odstavka 38. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi, zaradi česar je sodišče prve stopnje toženki nepravilno priznalo stroške izvedenca.
zapuščina brez dediča - ugasnitev terjatve - obseg zapuščine
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ. Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.