DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 166. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba sporazuma o stikih - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - nujnost ukrepa
Upnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe še pred uvedbo postopka za varstvo koristi otrok (166. člen DZ). Pred uvedbo postopka se začasna odredba v družinskih zadevah izda le v primerih, ko je nujno, da se otrok takoj umakne iz situacije, v kateri je ogrožen. Za izdajo predlagane začasne odredbe bi zato morala upnica z verjetnostjo izkazati, da imata otroka, ker sta cel teden strnjeno preživljala pri očetu, take vedenjske, čustvene, učne ali druge težave, ki puščajo posledice na njunem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju, da je treba takoj omejiti njune stike z očetom. To ji ni uspelo.
Z neprimernostjo odnosa dolžnika do nje upnica ne more utemeljiti izdaje začasne odredbe o omejitvi stikov dolžnika z otrokoma.
ZPP člen 7, 8, 18, 212, 274, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. URS člen 22, 25. ZDCOPMD člen 3. ZDSS-1 člen 38.
plačilo nadurnega dela - voznik tovornega vozila - razporeditev dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo - skopa trditvena podlaga - dokaz z izvedencem - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker je tožnik uveljavljal plačilo nadur tudi za čas, ko bi moral imeti odmor, ki se ne šteje v delovni čas v smislu določb ZDCOPMD, poleg tega pa tudi za ostala opravila, ki se v smislu ZDCOPMD štejejo v delovni čas, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni porabil toliko časa, kot je navedeno v potnih nalogih, njegov tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga ne more biti v celoti utemeljen, ne glede na dokazno breme toženke.
Ker tožnik ni argumentirano nasprotoval ugotovitvam izvedenca, niti ni navedel, koliko časa naj bi za ta opravila porabil, je v tem kontekstu mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova trditvena podlaga o naravi dela, zelo splošna in skopa.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe prvega odstavka 38. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi, zaradi česar je sodišče prve stopnje toženki nepravilno priznalo stroške izvedenca.
zapuščina brez dediča - ugasnitev terjatve - obseg zapuščine
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ. Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - namen izdaje začasne odredbe
Za začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost, upnik pa konkretnega ravnanja, usmerjenega k odsvajanju dolžnikovega premoženja in s tem k onemogočenju ali otežitvi izvršbe, ne zatrjuje.
Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je lažja oprava izvršbe, ne pa izpolnitev obveznosti iz konkretnega poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, za kar se upnik zavzema.
ZKP člen 109, 109/2, 502, 502/1, 502a. URS člen 22, 27, 33.
premoženjskopravni zahtevek - začasno zavarovanje - nevarnost razpolaganja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - sorazmernost - primernost - nujnost - odreditev začasnega zavarovanja - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - obstoj nevarnosti - trditveno in dokazno breme
Izhodišče pri presoji kriterija sorazmernosti kot ustavnega načela vsakršnega omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je nedopustnost zavarovanja (neproporcionalno) večjega obsega premoženja, kot je premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči v primeru ugoditve premoženjskopravnemu zahtevku.
Kljub temu, da procesni zakon izrecno ne opredeljuje vsebine oškodovančevega predloga za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, ne more biti nobenega dvoma, da je trditveno in dokazno breme v smeri vseh opredeljenih predpostavk na oškodovancu kot predlagatelju stvarnega omejevalnega ukrepa.
V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da upravičenega sklepanja o nevarnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi obstajala v trenutku podaje predloga za začasno zavarovanje in za (bodoče) obdobje, za katerega je bilo predlagano zavarovanje, ni mogoče utemeljevati z ravnanji obdolženca, ki segajo (pre)daleč v preteklost.
V predlogu pa je izostala vsaka opredelitev, kolikšna je sploh vrednost nepremičnega premoženja (stanovanja), na katerem se predlaga začasno zavarovanje, s čimer bi šele bilo mogoče presoditi sorazmernost med višino premoženjskopravnega zahtevka (28.557,72 EUR)5 in vrednostjo zavarovanega premoženja.
ZDLov-1 člen 10, 38, 53, 53/1, 53/2, 54, 54/2, 54/4.
škoda, ki jo povzroči divjad - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - upravljanje lovišča - običajno tveganje - ukrepi za preprečitev škode - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - izbira pooblaščenca
Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38. člena ZDLov-1 v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost - drugi odstavek 54. člena ZDLov-1). Za škodo, ki pa je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija (4. odstavek 54. člena ZDLov-1). Upravljavec lovišča se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da je oškodovanec na primeren način kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil oziroma, če škode ni bilo mogoče preprečiti na ta način, da je zahteval izvedbo ustreznih ukrepov (npr. postavljanje ograje, ulov ipd). Izven teh okvirjev pa upravljavec lovišča ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo prosto živeče živali, saj so tveganja srečanja s tako živaljo v naravnem okolju in morebitne škode, ki jo povzročijo, običajna tveganja, povezana z gibanjem v takem okolju.
zavrženje predloga - litispendenca - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče
S stališča pravne varnosti je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je nedopustno, da bi se v dveh različnih postopkih odločalo o istem zemljišču, saj bi lahko prišlo do pravno nevzdržne situacije, ko bi bilo v dveh različnih postopkih ugotovljeno, da je isto zemljišče pripadajoče zemljišče dvema ali več različnim stavbam. Vendar pa pot, po kateri je sodišče prve stopnje želelo ta problem rešiti (z zavrženjem predloga), ni ustrezna in predlagateljem brez podlage jemlje pravico do sodnega varstva. Predlagatelji pravilno opozarjajo, da je bil njihov predlog vložen leta 2010, torej (več let) pred postopkom III N 399/2015, zato tudi z analogno uporabo pravil pravdnega postopka o litispendenci ni dopustno zavreči prej vloženega predloga (predloga pritožnikov). Praviln(ejš)a rešitev je združitev postopkov.
odločanje v sporu o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga - ugovor zoper sklep o izvršbi - plačilni nalog - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - kondemnatorni del sklepa o izvršbi
Tožnik lahko umakne tožbo (smiselno: predlog za izdajo plačilnega naloga) brez privolitve toženca samo do vložitve ugovora. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Če je sklep o izvršbi (in s tem plačilni nalog) pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe. Iz sklepa višjega sodišča I Ip 503/2022 izhaja, da odločitev o delnem umiku z dne 7. 3. 2022 pomeni le konec oprave izvršbe za izterjavo denarne terjatve, ni pa s tem sklepom še odločeno o usodi plačilnega naloga, saj bi bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava najprej odločiti o dolžnikovem ugovoru.
preložitev naroka - zakoniti zastopnik pravne osebe - spor majhne vrednosti - prošnja za preložitev obravnave
Zakoniti zastopnik za preložitev naroka ni zaprosil (115. členom ZPP), iz predložene dokumentacije pa ni razvidno, da se naroka 25.1. 2023 ne bi mogel udeležiti. Očitana absolutna bistvena kršitev ni podana.
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
So pa neutemeljene pritožbene trditve, da je v primeru tožnika šlo za vodjo oddelka in s tem povezano njegovo nadaljnjo organizacijo dela, kar pomeni, da je že po funkciji zapovedana aktivnost, ki poseže v funkcijo tedenskega počitka. Dejstvo, da je tožnik moral po sestanku pri nadrejenemu sklicati svoje vojake v oddelku ter po predhodni lastni pripravi opraviti prenos nalog na pripadnike svojega oddelka, še ne pomeni, da je tožnik kot poveljnik oddelka imel dolžnost, ki bi ga zavezovala k določenim delovnim obveznostim ves čas misije. Vrhovno sodišče RS je že ugotovilo nesprejemljivost načelnega stališča, da je poveljnikom oddelka, voda ali čete že zaradi opravljanja teh dolžnosti onemogočen tedenski počitek.
disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine - pravna sredstva - sodno varstvo - pravila lovske družine - glasovanje za sklep
Ker je bila odločitev Zbora lovcev sprejeta z nezadostno večino, kar je bilo že pojasnjeno, jo je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo, kar pomeni, da po odpravi le-te še vedno obstoji odločitev disciplinske komisije, zoper katero je vložena pritožba, o kateri mora Zbor lovcev ponovno odločati. V primeru, če bi sodišče prve stopnje odpravilo tudi odločbo disciplinske komisije, bi morala le-ta ponovno odločati o disciplinskem prekršku, o katerem pa je bilo že odločeno, ni pa bila odločitev še pravilno preizkušena na pritožbeni stopnji, torej na Zboru lovcev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPND člen 3, 3/5, 19, 21, 22a, 22a/8.
nasilje v družini - psihično nasilje - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa - stroški postopka - nižji standard materialne resnice - pravica do sojenja v razumnem roku
Načelo sorazmernosti je namreč eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - oprostitev plačila sodnih taks - sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravilo ne bis in idem
Po sodni praksi sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, izdan v postopku na podlagi verodostojne listine, učinkuje tudi v kasnejšem pravdnem postopku na prvi stopnji, oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje pa učinkuje tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje (to je v pritožbenem postopku).
Ker je bil toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje že oproščen plačila sodnih taks (brez morebitne časovne omejitve) in ta odločitev med postopkom ni bila razveljavljena (glej tretji odstavek 13. člena ZST-1), ponovna (drugačna) odločitev o taksni oprostitvi ni dopustna. Sodišče prve stopnje toženčevega ponovnega predloga za taksno oprostitev (podanega v pritožbi zoper sodbo z dne 7. 3. 2023) ne bi smelo obravnavati vsebinsko, temveč bi ga moralo zavreči kot nedovoljenega (primerjaj drugi odstavek 319. člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069076
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 5/1, 5/4. URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - heteroagresivnost - preiskovalno načelo - neprerekana dejstva - psihiatrično izvedensko mnenje - načelo izbire milejšega ukrepa - ogrožanje varnosti javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.
Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravni pouk v plačilnem nalogu - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - poziv na predložitev potrdila o plačilu sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - fikcija umika pritožbe
Tožnica je plačala sodno takso šele po pozivu sodišča, naj predloži potrdilo o plačilu sodne takse, kar je prepozno. Če taksa ni plačana v roku 15-tih dni, se skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je pritožba umaknjena.
najemna pogodba - razlaga pogodbe - materialno pogodbeno pravo - COVID-19 - trgovina na drobno - prodaja potrošnikom - zaprtje - pravice in obveznosti najemnika - najemnina - stroški - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Oba člena pogodbe izražata skupen namen pogodbenic, da so vključeni tudi katerikoli „drugi“ dejavniki onkraj interesa najemnika (in ne samo posegi v prostor s strani najemodajalca), ki povzročijo zaprtje prostorov ali motijo oziroma bistveno omejujejo nameravano uporabo (op. ta je bila v fizični prodaji potrošnikom, saj gre za trgovino). Če pa gre za dejavnike iz interesa najemodajalke, pa je predvidena še morebitna pogodbena kazen.
Drži pritožbeno zavzemanje, da sta situacijo, ko najemnica prostorov iz kateregakoli razloga (tudi iz razloga izven interesa oziroma odgovornosti obeh pogodbenic) ne more uporabljati za dogovorjeni namen, pogodbenici predvideli in dogovorili pravne posledice (pravico do začasnega prenehanja plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov, ki jo je toženka uporabila).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067940
ZZZDR člen 17. DZ člen 20. ZPP člen 8.
dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - dokazovanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ločeno življenje - življenjska in ekonomska skupnost
Kot je navedlo VSRS v odločbi II Ips 361/2017, je „za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera. Po sodni praksi govorijo v prid obstoja zunajzakonske skupnosti predvsem okoliščine, kot so obstoj skupnega gospodinjstva, obstoj ekonomske skupnosti in dejstvo, da osebi v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti). Ob tem pa je bistveno, da gre pri navedenih okoliščinah zgolj za zunanje indikatorje, ki le nakazujejo na obstoj morebitne zunajzakonske skupnosti med dvema osebama. Da je določeni skupnosti mogoče pripisati to kvaliteto, je odločilna predvsem notranja komponenta, to je kako vsak od „partnerjev“ dojema svoj odnos do drugega „partnerja“. In nadalje, ali se njuna pogleda oziroma volji ujemata. Skladno z zahtevo 17. člena ZZZDR, je potrebno tudi pri presoji obstoja zunajzakonske skupnosti, prvenstveno izhajati iz posameznikove avtonomije. Vsak ima namreč popolno svobodo pri izbiri partnerja, s katerim si želi vzpostaviti skupnost, ki je po vsebini enakovredna tisti, ki obstoji zakoncema. Vrhovno sodišče je iz tega razloga že večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti.“
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dohodkovni cenzus - presežen cenzus
Toženka ne sodi v krog socialno ogroženih oseb in razpolaga z zadostnimi sredstvi, ki omogočajo plačilo dolgovane takse. Predstavljeno premoženjsko stanje ne daje podlage za taksno oprostitev, saj je ta institut namenjen le najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor toženke ni moč uvrstiti.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR), je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo toženka uveljavlja s trditvijo, da dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in da ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti, ni pravno upošteven pritožbeni razlog. Višje sodišče je na ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in da toženka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, vezano.