OZ člen 6, 82, 82/2, 420, 631. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
razlaga pogodbenih določb - načelo vestnosti in poštenja - večkratni odstop - prednost pri poplačilu terjatve - zakonita cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Če gre z sporna določila in za takšna v konkretnem primeru gre, potem se skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, da ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka dejansko poplačevala izvajalce, ki jih je namesto tožeče stranke angažirala za odpravo napak, iz predložene garancije za odpravo napak v garancijski dobi in ne zadržnine, tako da je na podlagi tega nedvomno zaključiti, da je ne glede na pogodbeni zapis s trenutkom predaje bančne garancije nastopil pogoj, da se tožeči stranki izplača drugi del zadržnine (prvi del se ji je izplačal že z izdajo potrdila o prevzemu del skladno s prvim odstavkom 14.9. Splošnih pogojev) in da stranki nista dogovorili dvojno zavarovanje (zadržnina in garancija).
Takšno razlaga, kot je prej podana, pomeni ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja (6. člen OZ), saj izvajalec, ki sam ni odpravil napak in je v ta namen izročil za poplačilo drugih izvajalcev ustrezno bančno garancijo, sme biti za opravljeno in prevzeto delo poplačan, kar pa pomeni tudi sprostitev zadržnine, ki predstavlja plačilo za že opravljeno delo.
Priznana ločitvena pravica na terjatvi, ki je predmet tožbe, je bila le pravna podlaga, da je stečajni dolžnik (tožeča stranka) ponudil upniku, da se nanj cedira terjatev, ki je ni bilo mogoče prodati v stečajnem postopku in bi upnik lahko to tudi odklonil. Tega ni storil in tako je skladno z 2. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP premoženje (terjatev), ki ga ni bilo mogoče unovčiti, bilo prenešeno na upnika. S tem, ko je prišlo do prenosa terjatve na upnika, v razmerju do dolžnika, postane status upnika v stečajnem postopku, kjer je bil ločitveni upnik, pravno nepomemben in v razmerju do dolžnika (tožene stranke) je upnik, ki zaradi načina pridobitve terjatve nima privilegiranega položaja in nima takojšnje prednostne pravice do poplačila.
Zmotno je tudi naziranje sodišča, da pri neposrednem zahtevku podizvajalca do naročnika po 631. členu OZ ne gre za zakonito cesijo, saj nasprotno izhaja tako iz pravne teorije kot sodne prakse, ki pove,da gre najmanj za pravni institut, ki je najbližji zakoniti cesiji.
Tako podizvajalca, ki sta terjatev pridobila na podlagi zakonite cesije kot upnik I. d.o.o, ki je terjatev pridobil po sodni odločbi so glede na način pridobitve v enakem položaju, saj gre za tako imenovani originaren način pridobitve, kot je poznan v stvarnem pravu.
Če so v enakem položaju, potem bi njihovo upravičenje do poplačila iste terjatve, ker drugačne ureditve ni, bilo presojati po določbi 420. člena OZ o večkratnem odstopu.
Ker je upnik I. d.o.o. najprej dosegel sodno priznanje svoje terjatve, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati cedirano terjatev upniku I. d.o.o. v višini in na način kot je vtoževana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005613
ZKP člen 109, 109/2, 502b, 502b/4.
odprava začasnega zavarovanja - ponovno sojenje - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - trajanje začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice - trajanje začasnega zavarovanja v primeru razveljavitve obsodilne sodbe
ZKP v 502.b členu glede na fazo kazenskega postopka določa rok trajanja začasnega zavarovanja in ker je bila prva izrečena obsodilna sodba v pritožbenem postopku razveljavljena, ta ne obstaja več. V ponovljenem postopku je sodišče pravilno ugotovilo potek skupnega dopustnega trajanja roka začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice in je začasno zavarovanje odpravilo po uradni dolžnosti ter se pri tem oprlo na četrti odstavek 502.b člena ZKP.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - ločitvena pravica
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Nasprotno razlogovanje pomeni, da kadar upnikova terjatev na ta seznam ni uvrščena, na to terjatev potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje. V takšnem primeru pa sodišče prve stopnje po 2. točki prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.
Nesporno je bilo ugotovljeno, da je drugatoženka v času odstopa od pogodbe zamujala z več kot dvema obrokoma po posojilni pogodbi. Pritožbeni poskusi interpretacije izjave, ki jo je predložila tožnica, ne morejo biti uspešni. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala in tudi uspešno dokazala, da gre za odstop od kreditne pogodbe, tako je tudi naslovljena listina o odstopu, in da je pri tem ravnala v skladu z določili pogodbe. Dejstvo, da je tožnica v listini o odstopu z dne 26. 7. 2013 navedla, da z dnem 6. 8. 2013 odstopa od pogodbe, ne more vplivati na njen dejanski (ne)odstop, kot to poskušajo interpretirati pritožnice.
Za reprogram kredita je potrebno pogodbeno soglasje obeh pogodbenih strank, torej tudi tožnice, le ta pa je trdila, da svoje volje glede reprograma kredita ni podala. Tako so odveč pritožbene navedbe, da je bila za njene že obstoječe kreditne obveznosti (ustno) sklenjena pogodba, ki bi zapadle obveznosti spremenila. Pritožnice so to le pavšalno zatrjevale, brez da bi konkretno navedle, kakšen dogovor je drugatoženka sklenila s tožnico (npr. nova višina obroka, zapadlost itd.) in da bi s tem v zvezi ponudile dokaze.
Pritožnica je bila dolžna o najemnem razmerju, ki po eni strani obremenjuje njeno premoženje kot del stečajne mase (s posestno pravico najemojemalca na stanovanju), po drugi strani pa predstavlja korist in premoženje iz upravljanja stečajne mase v višini vsakomesečnih najemnin, obvestiti upravitelja. Ker upravitelj z najemno pogodbo za stanovanje, last dolžnice, ni bil seznanjen, s premoženjem ni mogel upravljati bodisi v smislu prekinitve najemnega razmerja bodisi pobiranja najemnine, je tudi v času po začetku postopka osebnega stečaja s stanovanjem upravljala in razpolagala dolžnica kot najemodajalka, čeprav je bila njena poslovna sposobnost tedaj že omejena.
V smislu razpolaganja s stanovanjem, oddanim v najem, ni relevanten zgolj čas sklenitve najemne pogodbe, pač pa tudi njeno trajanje, ki je bilo zaradi zamolčanja pogodbe upravitelju v celoti tudi po začetku postopka osebnega stečaja odvisno od volje dolžnice kot najemodajalke.
Dokaz, ki je bil prvotno predlagan, pri čemer ga mora stranka substanticirati v smislu opredelitve spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz in je kasneje umaknjen, ne more biti del dokaznega gradiva, na podlagi katerega bo sodišče odločalo. Zato ne gre za nobeno kršitev določbe 5. člena ZPP, če stranka z umikom dokaznega predloga po zaslišanju priče ni seznanjena.
ZJSRS člen 21, 21.c, 21.c/4, 28, 28/1, 28/3, 28/4.
nadomestilo preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - vrnitev izplačanih sredstev iz preživninskega sklada - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Dolžnost sklada, da obvesti preživninskega zavezanca o subrogaciji in predloži ustrezne listine, skladu ne nalaga, da bi poleg tega preživninskega zavezanca obveščal o vsakokratnem kasnejšem plačilu. Sklad je namreč dolžan preživninskemu upravičencu že po samem zakonu in na podlagi odločbe o pravici do nadomestila preživnine plačevati nadomestila preživnine, zato obvestila in pošiljanje dokazov o kasnejših plačilih preživninskemu zavezancu niso pogoj za izterjavo teh nadomestil od njega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005871
ZPP člen 7, 7/2, 8, 184, 184/1, 185, 185/1, 214, 214/2, 286, 337, 337/1. OZ člen 175, 179, 299, 378. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
sprememba tožbe - dopustno navajanje novih dejstev - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - sprememba prisojene odškodnine - prevozni stroški - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - neto znesek - zamuda dolžnika
Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru toženka kot zavarovalnica), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - prometna nesreča - nastanek škode - pravno priznana škoda - neznatna škoda - dokazno breme
Rahlo oplazenje dveh vozil, brez udrtin na pločevini, ob tem, da tožnica, razen buške na levi strani glave, objektivno ni izkazala obstoja drugih poškodb (stroškov za delo izvedenca ni založila), brez dvoma predstavlja neznatno škodo, ki ni pravno priznana.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - popravni sklep - ugovor o prerekanju terjatve - napotitveni sklep stečajnega senata - procesna predpostavka
V kolikor je s posebnimi predpisi določeno, da se sme vložiti ugotovitvena tožba, tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa. V konkretnem primeru je ZFPPIPP takšen predpis, ki tožeči stranki, ki je v stečajnem postopku pravočasno vložila ugovor o prerekanju terjatve tožene stranke, daje pravico vložiti ugotovitveno tožbo, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes. Ta je podan že s tem, ko je omenjeni zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Toda privilegij neutemeljevanja pravnega interesa mora vlagatelj (tožeča stranka) vseeno upravičiti tako, da predloži napotitveni sklep stečajnega sodišča.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja - izviren način pridobitve lastninske pravice - izvedeni način pridobitve lastninske pravice
V tožbi se zatrjuje pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja, kar pa ne predstavlja izvirne pridobitve lastninske pravice, temveč gre za izvedeni pridobitni način na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1 zato niso izpolnjeni.
motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - ekonomski interes - denarna kazen - prepoved nadaljnjega motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - obseg sodnega varstva
V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Toženka je puščala navzven odprta vrata, s katerimi je zaprla več kot polovico dovozne poti. Ne gre za neznatno oviro, če je treba pri uporabi dovozne poti vozilo ustavljati in odmikati vrata.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006230
SPZ člen 128, 128/1. ZFPPIPP člen 132, 132/4. ZUstS člen 1, 1/3. ZIP člen 68, 68/2. ZIZ člen 170, 170/2, 171, 171/3, 189, 189/3, 189/6, 189/7, 192, 192/1. ZIZ-J člen 37.
izvršba na nepremičnine - sklep o domiku - sklep o izročitvi - poplačilo upnikove terjatve - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pisni odpravek sklepa - domik nepremičnine kupcu - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - varstvo pričakovanih pravic kupca v izvršbi - plačilo kupnine - odločbe Ustavnega sodišča - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini - razpolagalno upravičenje - pristop k že začeti izvršbi - časovna omejitev
Kupčev pravni položaj je od prodaje nepremičnine (razglasitve domika naprej) varovan tako, da v njegovo pričakovano pravico lahko posežejo le morebitna nepravilnost pri opravi javne dražbe, njegovo neplačilo kupnine ali ugovor tretjega udeleženca. Ne more pa biti kupčev pravni položaj odvisen od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo izvršilno sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja.
S prodajnim upravičenjem od zaznambe izvršbe dalje razpolaga tudi upnik (poleg dolžnika), to razpolagalno upravičenje (kot bistven element zastavne pravice) pa je bilo v konkretnem izvršilnem postopku že realizirano in to pred poplačilom vseh obveznosti do konkretnega upnika pa tudi pred umikom predloga za izvršbo.
Če je do novele ZIZ-J veljalo, da lahko drugi upniki k prodaji nepremičnine pristopajo vse do pravnomočnosti sklepa o domiku, je od novele ZIZ-J dalje določeno, da lahko upniki pristopajo k že začeti izvršbi vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
OZ člen 86, 106, 111, 111/1, 122, 122/1. ZPP člen 214, 337, 337/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
prenos pogodbe - nedovoljena pritožbena novota - privolitev - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - odstop od pogodbe
Kaj pomeni prenos pogodbe je treba razlagati v povezavi z vsebino pogodbenih razmerij iz konkretne pogodbe, pri čemer je za prenos pogodbe bistveno to, da gre za hkraten prenos pravic in obveznosti (torej dolžniškega in upniškega položaja, zato ne gre za prevzem dolga ali prevzem izpolnitve), ki se nanašajo na posamezen celovit položaj iz pogodbenega razmerja.
Toženka je v pogodbi z dne 18. 7. 2013, sklenjeni v obliki notarskega zapisa, podala izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri nepremičninah, opredeljenih v tej pogodbi, vknjiži lastninska pravica v korist tožnice. Po pogodbi z dne 18. 7. 2013 je tožnica dolžna izročiti toženki izbrisne pobotnice za izbris bremen na tistih nepremičninah, ki ostanejo v lasti toženke, to obveznost pa bi tožnica morala izpolniti najpozneje ob sklenitvi pogodbe z dne 18. 7. 2013 (6. člen). Ker gre za dvostransko pogodbo, s katero je bila (ne glede na 101. člen OZ) še posebej dogovorjena sočasnost izpolnitev pravdnih strank, tožnica ni upravičena zahtevati izročitve notarskega zapisa pogodbe z dne 18. 7. 2013 in plačila zneska 2.870,76 EUR (4. člen te pogodbe), če tožnica hkrati ne izpolni svoje obveznosti iz 6. člena te pogodbe. Tožnica te obveznosti ni izpolnila, zato je brezpredmetna pritožbena trditev, da je tožnica izpolnila obveznosti po pogodbi z dne 18. 7. 2013, ker je toženki prepustila v last in posest tri stanovanja s parkirnimi mesti.
OZ člen 190, 270, 270/1, 280. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 65, 65/3. ZDoh-2 člen 4, 5, 38, 125, 125/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov - obdavčljiv dohodek - zavezanec za plačilo davka - komu se izpolnjuje - bruto ali neto znesek - načelo formalne legalitete - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - neupravičena pridobitev
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se šteje za plačnika davka, je glede na določbo 280. člena OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00005775
ZDen člen 18, 19, 20, 25, 26, 27, 42, 42/2, 44, 50, 72, 72/2. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145a, 145b, 145b/1, 145b/4, 145c. SZ člen 8. ZPP člen 359.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi - bistveno zmanjšana vrednost podržavljene nepremičnine - doplačilo - pasivna legitimacija - zavezanec za vračilo v naravi
Plačilo na podlagi 26. člena ZDen je po svoji naravi zgolj doplačilo in tedaj akcesorna obveznost vračilu v naravi; po naravi gre v celoti gledano za naturalni vrnitveni zahtevek. Za plačilo zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine je zavezan tisti, ki je zavezan za vračilo v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008054
OZ člen 101, 101/2, 111, 111/4, 111/5, 470, 470/2, 471, 471/1, 480, 480/1, 484, 485, 487. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevalni zahtevek - obstoj stvarne napake - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - povračilo koristi - znižanje kupnine - trditveno in dokazno breme - neprimeren dokaz - predpravdno izvedensko mnenje - rok za sodno uveljavljanje pravic - prevara prodajalca - pravilo sočasne izpolnitve - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti
Kadar kupec med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega ostavka 480. člena OZ izpolnjena, če prodajalec do izteka roka prejme kupčevo izjavo, da odstopa od pogodbe.
Kadar prodajalec začne odpravljati napako ali izjavi, da bo to storil, kupec ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa zgolj, da bo prodajalec napako prostovoljno odpravil. Če v takšnem primeru prodajalčev poskus sanacije ni uspešen (ker npr. sanacije napake ni ustrezno izvedel), bi bilo njegovo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka, šteto od prvega obvestila o napaki, četudi sklenemo, da gre v celoti za prekluziven rok, zloraba pravnega varstva - torej uveljavljanje pravne zaščite, ki jo enoletni rok za sodno uveljavljanje zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake daje prodajalcu, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo takšno varstvo priznano.
OZ pri ureditvi odgovornosti za brezhibno delovanje stvari ne določa posebnega pravila o roku za sodno uveljavitev zahtevkov v razmerju do prodajalca. Zato je treba glede tega vprašanja smiselno uporabiti pravila, ki so v zvezi s prodajalčevo odgovornostjo za stvarne napake določena v 480. členu OZ. Ker je torej vprašanje roka za vložitev tožbe za prodajalca rešeno v 480. členu OZ, ni nobene potrebe po smiselni razlagi 487. člena OZ.
Zahtevek za vračilo koristi iz četrtega odstavka 111. člena OZ je dodatni povračilni zahtevek, zaradi česar bi ga tožena stranka morala uveljavljati z nasprotno tožbo oziroma vsaj s pobotnim ugovorom.
DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036670
URS člen 14, 22, 27. ZOPNI člen 2, 2/2, 3, 4, 5, 5/2, 17, 17/2, 17a, 20, 26, 26/1, 34, 34/2, 48, 54. ZDavP-2 člen 68a. ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1. ZIZ člen 266, 266/2. ZKP člen 498a, 498a/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - namen zakona - pogoji za odvzem - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - pravica do izjave - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - domneva nedolžnosti - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - metoda izračuna - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - rok za vložitev tožbe - pogoji za začasno zavarovanje - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - nepremičnina v tujini - nepremičnina kot predmet darila - mednarodno sodelovanje - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do zasebne lastnine - primernost sredstva zavarovanja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zakonodajalec je odvzem premoženja nezakonitega izvora tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti (drugi odstavek 2. člena ZOPNI), uzakonil zaradi preprečevanja pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi (prvi odstavek 2. člena ZOPNI). Cilji zakona, podrobneje obrazloženi v zakonodajnem gradivu, so preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora tudi s pomočjo civilnega prava oziroma v postopku, ki je usmerjen v premoženje, kjer gre za samostojen postopek, ki je neodvisen od kazenskega postopka. Gre za civilno (in rem) zaplembo, vezano na obstoj zakonsko določenih pogojev. Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora se navezuje na nekatera resna kazniva dejanja, ki ustvarjajo velike premoženjske tokove. Sprožilna okoliščina za začetek postopka po ZOPNI je razlog za sum, da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki se izkaže v predkazenskem ali kazenskem postopku in njegova skupna vrednost presega 50.000,00 EUR (3. člen ZOPNI). Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI se izreka tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepov odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku.
Pravilno je stališče pritožbe, da je premoženje, opredeljeno v prvem odstavku 4. člena ZOPNI, ki je predmet odvzema (prvi odstavek 34. člena ZOPNI), tudi tisto premoženje, v katero se je spremenilo premoženje, pridobljeno nezakonito (tudi denar). Po oceni pritožbenega sodišča pa navedene določbe ni mogoče razlagati, kot trdi tožeča stranka, da, glede na določbo drugega odstavka 34. člena ZOPNI velja enako tudi za primer, če pridobitelj (nezakonito) pridobljeno premoženje (pred tožbo) potroši (in ga ob vložitvi tožbe ni več). V drugem odstavku 34. člena ZOPNI (uveden je bil šele z ZOPNI-A) predvidena možnost, da se lahko zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora in se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, je vezana na obstoj okoliščin nastalih po vložitvi tožbe. Niti jezikovna niti namenska razlaga ne omogočata zaključka, po katerem bi morala oseba, ki je nezakonito premoženje (pred vložitvijo tožbe) porabila, tako da nanj ni mogoče seči z izvršbo, plačati vrednost tistega, česar država ne bi mogla več vzeti. Potrošnja pa se upošteva pri izračunu očitnega nesorazmerja v smislu drugega odstavka 5. člena ZOPNI.
Za začasno zavarovanje zadošča, da izpodbijani sklep poleg izkazanih predpostavk 20. člena ZOPNI ugotovi, da je verjetno izkazano očitno nesorazmerje na podlagi drugega odstavka 5. člena ZOPNI, temelječe na dokazno podprtih podatkih finančnega poročila, in da toženec (dokazno breme je na njem) ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da je premoženje pridobil na zakonit način.
Pritožbeno sodišče soglaša z zavzetim stališčem izpodbijanega sklepa, da je za odločanje o ukrepu zavarovanja v zvezi z nepremičnino na Hrvaškem pristojno slovensko sodišče. Tožba po ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo. Pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebno pravni predpisi. Upoštevaje tako naravo spora in dejstvo, da so bile sicer sprejete številne konvencije, ki sta jih ratificirali R Slovenija in R Hrvaška (med drugim tudi Varšavska konvencija, na katero se sklicuje izpodbijani sklep), s katerimi se želi na mednarodni ravni onemogočiti pridobivanje in ohranjanje protipravno pridobljene koristi s kaznivimi dejanji, predvsem pa preprečiti uporabo tega premoženja za nova protipravna (kazniva) dejanja, je mogoče pristojnost temeljiti na določbah ZOPNI. Mednarodno sodelovanje v smislu določb ZOPNI vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora (drugi odstavek 48. člena ZOPNI). Na podlagi prvega odstavka 54. člena ZOPNI se premoženje nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji odvzame, ko pristojni organ druge države sodišču predloži pravnomočno odločbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi (prvi odstavek 54. člena ZOPNI). Po določbi drugega odstavka 54. člena ZOPNI se za postopek priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe uporabljajo pravila ZMZPP, če mednarodni sporazum ali pravni akti EU, ki se v R Slovenija uporabljajo neposredno, ne določajo drugače. Tožeča stranka ima zato pravni interes, da v postopku pridobi ugodilno sodbo oziroma sklep o začasnem zavarovanju premoženja nezakonitega izvora. Navedeni odločbi sta namreč formalnopravni predpostavki, s katerimi bo tožeča stranka lahko predlagala sodišču v R Hrvaški njihovo priznanje in izvršitev. Po določbi drugega odstavka 50. člena ZMZPP je pristojnost sodišča R Slovenije izključena, če obstoji med zadevo in neko tujo državo takšna zveza, ki bi bila v primeru, če bi obstajala med zadevo in R Slovenijo, podlaga za izključno pristojnost sodišč RS, vendar takšna zveza med zadevo in R Hrvaško ni izkazana. Tudi nobena mednarodna pogodba ali konvencija ne določa, da v obravnavanem sporu ni pristojno sodišče R Slovenije oziroma je podana izključna pristojnost sodišča v R Hrvaški. V konvencijah (uporabo Varšavske konvencije je predvidel že zakonodajalec) je posebej poudarjeno medsebojno sodelovanje med državami, da se vzpostavijo učinkovite metode za odvzem premoženjske koristi oziroma nezakonito pridobljenega premoženja, med katere spada tudi priznanje in izvršitev sodnih odločb druge države. Ker gre za vrednote, ki so hkrati temeljni postulat delovanja EU, se pričakuje od vsake države članice EU, da sprejme ukrepe zoper pridobivanje premoženja nezakonitega izvora, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic do poštenega sojenja, ki pripada k vsakemu posamezniku.
Podana je pristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o tožbi. Zato je na podlagi drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno tudi za odločanje o predlogu o začasnem zavarovanju premoženja. Ne pride v poštev določba 63. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje toženka. Upoštevaje, da bo Občinsko sodišče v Bujah samo presojalo, ali so podani pogoji za vpis začasnega zavarovanja na nepremičnini na Hrvaškem v lasti toženke, tudi ni podano očitano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da sodišče Republike Slovenije ne more odločiti o vpisu zaznambe prepovedi obremenitve in odsvojitve v zemljiško knjigo v R Hrvaški.
Ob (neizpodbijanih) ugotovitvah sklepa, da ima toženka položaj povezane osebe in da je nepremičnino na Hrvaškem (po letu 2004) pridobila na podlagi darilne pogodbe, sklep pravilno obrazloži, da z njenim odvzemom ni nedopustno poseženo v pridobljene pravice (2. člen Ustave). Na v pritožbi ponovljene trditve glede dobrovernosti in nedopustnosti retroaktivnega posega v njeno premoženjsko sfero (155. člen Ustave) je v zadostni meri in pravilno odgovoril že izpodbijani sklep. Stališče, da ne gre za retroaktivno veljavnost ZOPNI, pa so zavzele tudi številne druge odločbe. Ustavna pravica do zasebne lastnine se lahko nanaša le na pošteno pridobljeno lastninsko pravico, nezakonito pridobljeno premoženje ne more biti predmet varovanja lastninske pravice njegovega imetnika. Kot pravilno pojasni že sklep, je zakonodajalec iz predloga ZOPNI-A namenoma ukinil subjektivno okoliščino, da je oseba vedela oziroma bi morala vedeti, da je nanjo preneseno premoženje nezakonitega izvora, kot pogoj za odvzem tega premoženja.
Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da bi tožeča stranka z začasnim zavarovanjem zahtevano varstvo lahko dosegla z zaznambo spora. Izbira sredstva zavarovanja je na strani tožeče stranke in ji ni mogoče odrekati pravnega interesa za zahtevano prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine. Toženka sicer ne ponudi razlogov, zakaj bi zaznamba spora predstavljala manj intenziven poseg v njeno premoženjsko sfero kot prepoved odsvojitve in obremenitve.
cenitev vrednosti nepremičnine - internetni oglasi - primerljivo zemljišče
V dejanskih okoliščinah tega primera drži, da zgolj navajanje internetnih strani z referenčnimi številkami v cenitvenem poročilu ne zadosti kriterijema obrazloženosti in preverljivosti. Izvedensko mnenje v izvršilnem postopku odločilno vpliva na odločitev sodišča in delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem. Strankam pa mora biti dana možnost, da preverijo cenitveno poročilo in se do njega opredelijo. Dokler so spletni oglasi aktivni, je temu zadoščeno.