varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - aktivna legitimacija - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazovanje z izvedencem
Vrnitveni zahtevek in zahtevek za zaščito pred vznemirjanjem ima lastnik stvari. Ker tožeča stranka ni uspela dokazati svoje lastninske pravice na obravnavanem zemljišču, je njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
insolventnost - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneve insolventnosti - umik predloga za začetek postopka insolventnosti - predlog upnika - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pravni interes upnika za začetek stečaja
Če so izpolnjene predpostavke, ki jih glede položaja insolventnosti določa 14. člen ZFPPIPP, ima vsak upnik pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Dolžnik pa lahko v postopku po upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Že zato dolžnik s pritožbeno navedbo, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja, ne more uspeti.
ZPP člen 70, 70-6. ZFPPIPP člen 121, 399, 399/2, 399/2-1, 399/3. KZ-1 člen 209, 209/1.
osebni stečaj - izločitev sodnika - odklonilni razlog - pritožbeni razlog
Stečajni dolžnik sodnici v bistvu očita zmotno dejansko in pravno presojo pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti, kar pa so razlogi za vložitev pravnih sredstev zoper sodničino odločitev, ne pa sodničino izločitev. Tudi morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva in ne izločitev sodnika.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
poenostavljena prisilna poravnava - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - zloraba pravic - trditveno in dokazno breme - verjeten izkaz terjatve - poslovna skrivnost - pritožbeni stroški - stroški dolžnika - vročanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti
Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ugovorni postopek po 172. členu ZFPPIPP ni predviden, imajo upniki možnost tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati trditve o zlorabi pravic.
Namen izkaza, da ima terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, temelj v obligacijsko pravnem razmerju, je bil med drugim v preprečevanju zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje pri presoji obstoja zatrjevane zlorabe upoštevalo navedeni namen, vendar pri tem zmotno trditveno in dokazno breme prevalilo na dolžnika. Dolžnik je namreč s predložitvijo (delno zakrite) Pogodbe o odstopu terjatve najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal pravni temelj obstoja terjatve upnika. Iz Pogodbe z delno zakrito vsebino namreč izhaja, da je upnik dolžniku odstopil terjatev, za kar se mu je dolžnik zavezal plačati znesek v višini sporne terjatve upnika. Poleg tega je sodišču prve stopnje predložil tudi Pogodbo z v celoti razkrito vsebino in sodišču predlagal, kako naj postopa, da bo lahko uresničil pravico (in dolžnost v razmerju do njegovega sopogodbenika) do varovanja poslovne skrivnosti.
Ključno je, da upnik v utemeljitev zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave ni podal zadostne trditvene podlage in ne predložil zadostnih dokazov.
Glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka se smiselno uporabljajo določbe ZPP o stroških pravdnega postopka.
Ker posestno varstvo izhaja iz gole posesti, kot dejanske oblasti nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je tožeča stranka z odstranitvijo oglasnih panojev prenehala uporabljati nepremičnino za oglaševanje. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka neposredno pred motilnim dejanjem ni bila v posesti oglaševalskega mesta v smislu 24. člena SPZ in nikoli ni bila posestnica tistega dela, kjer stoji oglaševalni pano prvotožene stranke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo panoja, ki stoji na drugem mestu kot so stali panoji tožeče stranke, pravilno in zakonito zavrnilo.
V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno, ali ima tožeča stranka veljavno najemno pogodbo z drugotoženo stranko za oglaševalsko mesto, ki je predmet te pravde.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - razdelitvena masa - limitiranje višine nadomestila - sklep o razdelitvi - načrt prve razdelitve - terjatve, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase
Stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški v zvezi z njegovim upravljanjem, v kolikor se nanašajo zgolj na določeno posamezno posebno stečajno maso, bremenijo zgolj to posebno stečajno maso in jih ni mogoče (niti v sorazmernem delu) naložiti v breme drugih posebnih stečajnih mas.
V nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov je upnikovo stališče, da obravnavana posebna stečajna masa ne sme biti obremenjena z zadržanimi sredstvi za nadomestilo upraviteljici, saj bi to vodilo k izplačilu nadomestila upraviteljici zgolj iz posebnih razdelitvenih mas, ki so bile predmet prvih razdelitev.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/5, 374, 374/1, 374/1-3, 374/3, 374/6.
osebni stečaj - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - ocena vrednosti premoženja - razdelitev stroškov - ločitveni upniki
Če nastane isti strošek v zvezi z več posebnimi stečajnimi masami, je treba stroške porazdeliti na vsako posamezno posebno stečajno maso. Res je, da take situacije zakon izrecno ne ureja, vendar je iz smisla določbe petega odstavka 226. člena ZFPPIPP mogoče razbrati, da se pri izračunu deleža stroškov upošteva ocenjena vrednost premoženja, ne pa višina priznanih terjatev, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je za zapolnitev pravne praznine glede porazdelitve stroškov med več ločitvenih upnikov, na katere so bile prenesene posamezne posebne stečajne mase, najprimerneje smiselno uporabiti kriterij ocenjene vrednosti premoženja, to je razmerje med vrednostjo posamezne posebne stečajne mase in vrednostjo vseh posebnih stečajnih mas, v zvezi s katerimi so nastali stroški, ki jih morajo ločitveni upniki plačati v stečajno maso.
pogodba o štipendiranju - formularna pogodba - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - odstop od pogodbe - zaposlitev v Republiki Sloveniji - vrnitev štipendije
Zamuda z dokončanjem študija pa (tudi) po presoji pritožbenega sodišča, ne daje podlage za razdrtje pogodbe in utemeljenost tožbenega zahtevka. Stališče pritožnika, da je bila v danem primeru pogodba ob nastopu zamude razdrta po samem zakonu v skladu s prvim odstavkom 104. člena OZ, je zmotno. Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodba nikjer ne določa, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005550
ZDen člen 32, 69. ZOR člen 111, 1098. ZUP člen 260, 263, 279.
pravni interes za ugotovitveno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - nesklepčna tožba - pogodbena volja strank - nesporazum - poravnava - poravnava v denacionalizacijskem postopku - ovira za vrnitev podržavljenega premoženja - napaka v denacionalizacijskem postopku - upravni postopek
Iz 69. člena ZDen izhaja, da mora na to, da poravnava ni sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, paziti denacionalizacijski organ. Slednji je zato tisti, ki bi moral paziti na to, da nepremičnina parc. št. 511/2 k. o. X ne bi bila vključena v poravnavo, če drži, da na njej stoji objekt, ki je bil zgrajen po podržavljenju (32. člen ZDen). V kolikor tega ni storil (zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja ali zaradi spregleda te postopkovne dolžnosti) oziroma je bila morebiti presoja napačna (zmotna uporaba materialnega prava), gre za napako, ki bi jo morala tožnica uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku denacionalizacije.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer načelo hitrosti v postopku pomembno, vendar pa ne na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva. Poleg tega je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da bi se z reševanjem predhodnega vprašanja v tem postopku podvojilo izvajanje dokazov in bi se s tem podražil postopek. Tako postopanje ne bi bilo ekonomično. Prav tako je z vidika pravne varnosti boljše, da se vprašanje lastninske pravice rešuje na enem mestu in v zato predvidenem sodnem postopku.
motenje posesti - obseg sodnega varstva posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - prepovedni del sklepa o motenju posesti - izvrševanje posesti - posest parkirišča - delna izpolnitev zahtevka
Ugovor spremenjene tožbe, po izteku 30 dnevnega roka v motenjski pravdi, ni utemeljen, ker obseg varstva, ki ga je zahtevala tožeča stranka ob vložitvi tožbe, ni večji, niti drugačen od tistega, ki ga je v končni odločbi določilo sodišče. V času, ko je sodišče odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, na parkirnih mestih ni bilo več vozil tožene stranke, zato restitucijski zahtevek ni bil utemeljen. Gotovo pa je, glede na ugotovljeno dejansko stanje v pravdnem postopku, tožeča stranka izražala interes za prepoved nadaljnjih motenj parkiranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00005200
SPZ člen 9, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 55.
priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti - stroški postopka - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pri pravem posestvovanju, za katerega zadošča 10 letna priposesestvovalna doba, mora biti priposestvovalec v dobri veri, da je služnost že pridobil.
Glede na znano zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da je parcela prešla v zasebno last fizične osebe, bi tožniki morali za pravo priposestvovanje vtoževane pravice izkazati tudi pravni naslov oziroma opravičljivo zmoto, da je ta podan.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - pravična denarna odškodnina - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je prisodilo pravično denarno odškodnino glede na zatrjevana dejstva v tožbi, saj gre za presojo zamudne sodbe. Citirane odločbe, na katere se pritožba sklicuje, niso primerljive, ker je šlo za hujše škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005810
OZ člen 131, 147, 147/1. ZVZD-1 člen 5.
povzročitev škode - odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec tretjim osebam - protipravnost ravnanja - izključitev odgovornosti
Ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je tožnik na lastno željo skočil na dvižno mizo in da mu slednjega ni naročila delavka prve toženke, je utemeljen zaključek sodišča, da toženki ne moreta odgovarjati za škodo, ki mu je nastala.
poenostavljena prisilna poravnava - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Ker glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati, obstaja pravna praznina glede ureditve razmerja med tema dvema postopkoma. Pri zapolnitvi pravne praznine se zato sodišče po ustaljeni sodni praksi opira na pravila ZFPPIPP, ki urejajo razmerje med postopkom redne prisilne poravnave in stečajnim postopkom. Zato lahko, ob upoštevanju predpostavk iz 235 do 238. člena ZFPPIPP, dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Če bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena, bo lahko upnik ob odločanju o predlogu za začetek stečaja z navedbo domnevo izpodbijal in dokazoval, da dolžnik z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili predmet poenostavljene prisilne poravnave, ni odpravil insolventnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005976
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150. ZVZD člen 3, 5, 5/1. ZDR člen 184, 184/1.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - padec s strehe - varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost naročnika
Sodna praksa razširja odškodninsko odgovornost delodajalca na naročnika dela le, če je ta nosilec dejavnosti, to je organizator del oziroma glavni izvajalec, ki je kot tak dolžan poskrbeti za varnost vseh delavcev na gradbišču, kar je podano zlasti v primerih skupnih delovišč, v katerih je soudeleženih več izvajalcev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je prva toženka nastopala izključno v vlogi naročnice dela (in ne kot organizatorka dela), ki ga je izvajal le en izvajalec.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - odpust - nova dejstva - čas odločanja prvostopenjskega sodišča - meje pravnomočnosti - nov postopek
Pritožba se opira na dejstva, ki jih je pritožnica zaznala po koncu obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar skladno s teorijo in enotno sodno prakso ne more biti predmet pritožbenih novot. Pravnomočnost se namreč lahko razteza zgolj na tisti sklop dejstev, ki jih je še bilo mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, ki so obstajala v času sojenja. V pritožbi zatrjevana nova dejstva glede simptomov bolezni udeleženca in njegovega obnašanja zato ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Predstavljajo pa razlog za uvedbo novega postopka za sprejem udeleženca na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki ga v skladu s 40. členom ZDZdr lahko sproži tudi pritožnica kot izvajalka psihiatričnega zdravljenja.
ZPP člen 180, 278, 278/1, 278/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 443, 450, 451, 453, 454, 454/2. ZIZ člen 62.
spor majhne vrednosti - dopolnitev nepopolne tožbe - neprerekana dejstva - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti
Tožena stranka je v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le trdila, da ne ve zakaj gre, ker ni dobila listin in ker ne dolguje ničesar. Ko je tožeča stranka dopolnila tožbo in poslala vse priloge, kar je toženec z vsemi ustreznimi opozorili prejel, ni odgovoril. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da je možno odločati na podlagi predloženih pisnih dokazov in je ravnalo po drugem odstavku 454. člena ZPP ter ni opravilo glavne obravnave.