CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005878
URS člen 22. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravilo poslovne presoje - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana. V tem primeru ima pritožnica prav, da je sodišče spregledalo njene trditve in dokazne predloge v zvezi z ugotavljanjem tega, ali je toženec skrbno ravnal, ko je kot (edini) organ upravljanje tožnice potrdil višino sodne poravnave kot primerne.
Toženec je zatrjeval in predložil dokaze v zvezi s tem , da je ravnal skrbno, kar je bilo sprva njegovo procesno breme, potem pa je prešlo na tožnico, da zatrjuje in dokaže nasprotno. Tožnica je zatrjevala, da prizadevanje toženca (ne samo rezultat, torej višina sodne poravnave) ni bilo zadostno, še več, trdila je, da je bilo namerno v škodo družbe. S tem je prešlo tudi dokazno breme nanjo in tožnica je temu sledila ter predlagala izvedbo dokazov za svoje trditve, ki pa jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, brez da bi pojasnilo konkretne razloge za takšno (procesno) odločitev. Ugotovitev sodišča, da od toženca ni mogoče pričakovati znanja senata višjega ali celo vrhovnega sodišča je sicer razumna, vendar ni bistvena upoštevaje trditve tožnice. Ta namreč trdi, da je bilo ravnanje oseb (vključno s tožencem), ki so sodelovale pri sklepanju poravnave, v nasprotju z njenimi koristmi in ponuja dokaze za takšne trditve. Sodišče prve stopnje bi se moralo o teh trditvah konkretno izreči in izvesti predlagane dokaze, ki bi jih potrdile ali ovrgle. S tem, ko je presojalo le trditve toženca in predložene pisne dokaze, je preslišalo tožnico in s tem kršilo njeno pravico do izjave.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - solastnina - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - sklenitev prodajne pogodbe
Tožeča stranka ni dokazala obstoja prodajne pogodbe kot podlage za priposestvovanje v desetletni dobi. Zaradi nedokazane dobre vere za priposestvovanje, je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Pravilno tožena stranka opozarja na neustreznost zahtevka tožeče stranke v točki II. izreka izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na opuščanje dejanj zaradi varstva tožeče stranke pred nedovoljenimi imisijami. Imisije so, kot to pravilno v točki 18. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, nedovoljene (protipravne), če poseg, ki vpliva na nepremičnino soseda, preseže tolerančni prag oz. ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo. Te pogoje je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri oblikovanju opustitvenega zahtevka. V tem konkretnem primeru, ko je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke opustitev prav vseh dejanj, s katerimi bi ovirala nemoteno uporabo opisane steklene pregradne stene in vhoda v opisani poslovni prostor tožeče stranke zaradi svetlobe, razgleda, postavljanja označb dejavnosti tožeče stranke in obvestil za stranke, pa je povsem očitno, kar pritožbeno pravilno izpostavlja tudi tožena stranka, da pri oblikovanju zahtevka tožeča stranka kljub opozorilom tožene stranke in pozivu sodišča na ustrezno dopolnitev oz. popravo tožbenega zahtevka ni upoštevala temeljnega načela, da je poseg (dejanje) protipraven (predstavlja nedovoljeno imisijo) le, če presega krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo.
Bistven in odločilen razlog za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka (na odstranitev zidov skupaj z vrati med njima in skupaj z leseno oblogo na zunanjem zidu) je ta, da se je z namestitvijo zidov in vrat bistveno spremenil dostop do lepotilnega salona tožeče stranke, ki je pomembno oviran in v pomembni meri otežuje izvrševanje služnostne pravice uporabe hodnika.
vzpostavitev etažne lastnine - predlog za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - sporno dejansko stanje - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - dokazni standard verjetnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se s priposestvovanjem ne more nadomestiti celotne verige pravnih naslovov. 20. člen ZVEtL-1 (prej 6. člen ZVEtL) namreč pridobitelja posameznega dela ne odvezuje obveznosti, da predloži pravni naslov, temveč mu le ni treba izkazati nepretrganega pravnega nasledstva. Zadnji pridobitelj lahko, če ne more izpolniti navedenega dokaznega bremena, namesto tega na način, urejen v 20. členu ZVEtL-1, z verjetnostjo izkaže izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje posameznega dela stavbe (po splošnih predpisih).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00005976
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150. ZVZD člen 3, 5, 5/1. ZDR člen 184, 184/1.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - padec s strehe - varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost naročnika
Sodna praksa razširja odškodninsko odgovornost delodajalca na naročnika dela le, če je ta nosilec dejavnosti, to je organizator del oziroma glavni izvajalec, ki je kot tak dolžan poskrbeti za varnost vseh delavcev na gradbišču, kar je podano zlasti v primerih skupnih delovišč, v katerih je soudeleženih več izvajalcev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je prva toženka nastopala izključno v vlogi naročnice dela (in ne kot organizatorka dela), ki ga je izvajal le en izvajalec.
ZFPPIPP člen 232, 232/1, 233, 233/1, 380, 380/1, 383, 383/7, 383/7-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - postopek osebnega stečaja - nemožnost preizkusa sklepa - pozneje najdeno premoženje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo niti, kaj predstavlja naknadno najdeno premoženje stečajnega dolžnika, niti ni navedlo dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre res za premoženje, navedeno v 1. točki sedmega odstavka 383. člena ZFPPIPP. Pritožnikovi očitki, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, so zato utemeljeni. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
V postopku osebnega stečaja se za pozneje najdeno premoženje šteje premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil: prvič, če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti, do pravnomočnosti sklepa odpusta obveznosti in drugič, v drugih primerih, do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - pravična denarna odškodnina - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je prisodilo pravično denarno odškodnino glede na zatrjevana dejstva v tožbi, saj gre za presojo zamudne sodbe. Citirane odločbe, na katere se pritožba sklicuje, niso primerljive, ker je šlo za hujše škode.
Tožniki niso upravičeni do povrnitve stroškov postopka. Tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe niso umaknili zaradi izpolnitve zahtevka, temveč, ker je bila njena ničnost (pravnomočno) ugotovljena v drugem, vzporedno potekajočem postopku (med drugimi pravdnimi strankami).
kršitev pogodbene obveznosti - skrbnost ravnanja - pravila stroke - postavitev novega izvedenca - povezane osebe
Najmanj nenavadno je, da zatrjevanih zneskov računov, katere tožeča stranka sedaj uveljavlja, ni opazil noben izmed članov poslovodstva tožeče stranke, sploh glede na dejstvo, da je v nekaterih primerih šlo za zneske, ki so dosegali znesek, ki je predstavljal velik delež letnih prihodkov tožeče stranke. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje na laičnost tožeče stranke, saj bi že v skladu s splošnim standardom skrbnosti dobrega gospodarja morali, v prvi vrsti M. B. kot prokuristka in P. M. kot direktor, vsaj v zaključnem računu za sporno leto opaziti, da je v njem naveden nesorazmerno visok račun glede na prihodke iz poslovanja tožeče stranke.
Očitek izvedenskima mnenjema izhaja zgolj iz nestrinjanja z ugotovitvami izvedenk. To je jasno vidno že iz pripomb k izvedenskemu mnenju izvedenke A., kjer tožeča stranka večkrat ponavlja, kaj "bi izvedenka morala ugotoviti", to pa jasno kaže na smer želenih odgovorov. Tožeča stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni vzbudila nobenega dvoma v izvedenski mnenji, zato nov (tretji) izvedenec v postopku ni bil potreben in prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko ga ni postavilo.
izbris brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
V 431. členu ZFPPIPP je urejen postopek odločanja o začetku postopka izbrisa. Ta se praviloma izvede po uradni dolžnosti, na predlog pa le v primeru upravičenega predlagatelja po 433. členu, to je lastnika poslovnega prostora, kadar gre za izbris na podlagi domneve iz druge alineje 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da lastnik poslovnega prostora ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Na podlagi trditev, da družba ne naslovu ne posluje in ne prejema pošte, ni mogoče začeti postopka za izbris na predlog.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 343, 343/4.. ZFPPIPP člen 301, 301/2.
pravni interes za pritožbo - končan osebni stečaj - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge obrambe, na katere se v pritožbi sklicujejo zagovorniki in zatrjujejo, da je z njihovo zavrnitvijo bila kršena pravica do obrambe obdolženca in da so bile kršene ustavne pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je namreč tehtno obrazložilo zakaj posameznih predlaganih dokazov ni izvedlo, pri čemer je izhajalo iz ugotovitve, da razpolaga s potrebnimi podatki in da je izvedlo vse dokaze, ki so bili pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na dokazne predloge strank, temveč samo presoja pravno materialno relevantnost posameznih predlaganih dokazov.
ZFPPIPP člen 14, 14/5, 121, 121/1, 152, 152/3, 152/7, 221b, 221b/2. ZPP člen 365, 365-3.
potrjena poenostavljena prisilna poravnava - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je poenostavljena prisilna poravna pravnomočno potrjena (kot v obravnavani zadevi), velja le izpodbojna domneva (po petem odstavku 14. člena ZFPPIPP), da je prenehal položaj dolžnikove insolventnosti. Upnik pa ima možnost izpodbijati domnevo s tem, da dokaže, da je dolžnik še vedno insolventen, torej da z ukrepi prestrukturiranja, ki so bili sprejeti v postopku poenostavljene prisilne poravnave, insolventnosti ni odpravil.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dolžnikove (in)solventnosti ni ugotavljalo, zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, v katerem bo moralo o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločiti. V ponovljenem postopku bo moralo dati upniku možnost, da se izjavi o zgoraj navedenem; o situaciji, ki je nastala po potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi (pri tem bo lahko upoštevalo tudi pritožbene navedbe), in po izvedenem kontradiktornem postopku ponovno odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vštevanje globe za prekršek - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - obteževalne okoliščine
Zagovornik sodišču prve stopnje očita kršitev kazenskega zakona po tretjem in četrtem odstavku 56. člena KZ-1 zato, ker sodišče prve stopnje obdolžencu v izrečeno zaporno kazen ni vštelo globe za prekršek na podlagi plačilnega naloga PP M. z dne 26. 11. 2015 v višini 1.700,00 EUR. Res je sicer, da člen 56/III KZ-1 določa, da je v izrečeno kazen potrebno všteti tudi globo, ki jo je obdolženec plačal za prekršek, vendar zagovornik prezre, da obdolženi globe v višini 1.700,00 EUR, na katero se sklicuje v pritožbi, ni plačal. Sicer pritožbi niti ne prilaga nobenega potrdila o plačilu globe. Pritožbeno sodišče pa je skladno z določilom člena 377/IV ZKP opravilo poizvedbe pri PPP Maribor in ugotovilo, da obdolženi navedene globe ni plačal in da je zadeva predana v izterjavo. Zato je pritožba zagovornika obdolženega v tej smeri povsem neutemeljena.
KZ-1-UPB2 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP-UPB8 člen 372, 372/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - preslepitev - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa dejanja v točki 1. prvostopnega izreka sicer navedeno, da je obdolženec pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri izvajanju pogodbe preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, zaradi delne neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, nadaljevanje opisa pa ne prispeva h konkretizaciji zakonskega znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kajti ravnanja, ki se očitajo obdolžencu (sklenitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov in obljuba plačila), ob odsotnosti drugih konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale preslepitveni namen obdolženca, niso zadostni pogoj za uresničitev navedenega zakonskega znaka.
Leasingodajalec, ki je odstopil od pogodbe o finančnem leasingu zaradi leasingojemalčevih kršitev pogodbenih obveznosti, ima pravico zahtevati odškodnino, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.