CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00007571
ZIZ člen 229. SPZ člen 33, 33/1, 34, 212. ZPP člen 426.
motenje posesti - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti - prisilna izvršba
S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. Upnik izven meja pravnomočnega izreka sklepa o motenju posesti ter pravnomočnega sklepa o izvršbi nima varstva v vseh mogočih situacijah, za vsa motilna dejanja, ki so/bodo nastajala v bodoče, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno. Upnik se bo moral za dosego želenega, to je vožnje tudi z večjimi dostavnimi vozili po parceli dolžnikov, poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2. ZSReg člen 39, 39-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - poslovni naslov - dovoljenje lastnika objekta - izbrisni razlog - neporavnane obveznosti
Ustavno sodišče RS je presojalo ZFPPIPP v delu, ki ureja postopek ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, kadar je ta začet iz razloga, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (odločba U-I-57/15-13, U-I-2/16 z dne 14.4.2016). V obrazložitvi navedene odločbe je Ustavno sodišče RS navedlo, da se do odprave ugotovljenega neskladja lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. To pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 436, 440. ZSReg člen 19, 39, 39-2, 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - vročanje pisanj v postopku izbrisa - objava sklepa na straneh AJPES - prepozna pritožba - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - sklep o izbrisu iz sodnega registra
Ni res, kot to trdi pritožnik, da ZSReg predvideva spletno objavo kot način vročanja izključno za dovolitev vpisa subjekta vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 43. člena ZSReg se namreč mora objaviti na spletnih straneh AJPES vsak vpis v sodni register. ZFPPIPP pa v prvem odstavku 430. člena izrecno določa, da se objavijo na spletnih straneh AJPES vsi sklepi, ki se izdajo v postopku izbrisa, torej tudi sklep o obstoju izbrisnega razloga in sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra.
prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave terjatve - objava oklica o začetku stečajnega postopka - rok za prijavo terjatve - opozorilo na pravne posledice - prenehanje terjatve
Upnik je bil glede na navedeno dne 1. 4. 2017 seznanjen s tem, da mora terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom v roku treh mesecev po objavi oklica, ter opozorjen na pravne posledice nepravočasne prijave. Zato se ne more sklicevati na ravnanje izvršilnega sodišča, ki naj bi ga šele 28. 9. 2017 obvestilo, da se izvršba ustavi zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Posledice prepozne prijave tako upnik nosi sam.
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2, 442, 443, 444, 444a. ZSReg člen 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.
oprostitev plačila sodnih taks - poizvedbe pri durs - pravica stranke do izjave v postopku
V zakonu ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje svoje ugotovitve na podlagi dolžnikovega soglasja, ki so davčna tajnost, temu pošiljati v izjavo.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00007610
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
začasna odredba - denarna socialna pomoč
Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006555
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - nematerialni prispevek zakoncev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Odločilno je, ali je z gradnjo stanovanjskega prizidka zemljiška parcela spremenila svojo identiteto in postala nova stvar že v času veljave ZTLR. Treba je raziskati, kakšen je bil dejanski položaj stanovanjskega prizidka konec leta 2002 in glede na ugotovljeno dejansko stanje presoditi, ali je stanovanjski prizidek v tem obsegu že spremenil identiteto te zemljiške parcele, četudi (še) morebiti ni bil dograjen (povsem) do konca.
ZNP člen 57. ZVDZ člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. URS člen 43, 43/1, 43/2.
volilna pravica - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - podaljšanje roditeljske pravice - volitve - poslovna sposobnost - duševna prizadetost
Samo dejstvo duševne zaostalosti samo zase še ni razlog za odvzem volilne pravice.
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da C. B. ni sposobna razumeti pomena in namena ter učinkov volitev. Poznala je značilne faze v zvezi s potekom volitev, prav tako je poznala funkciji predsednika države in župana. Poznala je tudi ime trenutnega predsednika ter župana mesta, v katerem prebiva.
zavrnitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vpis na posameznem delu stavbe - vpis stavbe v kataster stavb
Ker stavba še ni vpisana v kataster stavb, jo je - pred vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča - treba vpisati v kataster stavb. Podlaga za vpis je izpodbijani sklep, katerega sestavni del je elaborat. Gre za pripravljalno opravilo, ki ga je sodišče dolžno izvesti na podlagi 3. točke prvega odstavka 23. člena ZVEtL.
Ker s pritožbenimi razlogi, ki se ne nanašajo na predmet obravnavanja, pritožnica ni uspešna, je pritožba zavrnjena. Gre za neutemeljeno in ne nedovoljeno pritožbo.
delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stvari - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
SPZ kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku narekuje fizično delitev. Slednja ima prednost pred ostalimi načini delitve ne glede na to, ali se z njo strinjajo vsi solastniki ter ne glede na to, ali vsi izkažejo upravičen interes za določen del stvari v naravi. Osnovna predpostavka fizične delitve pa je, da je takšna delitev dejansko in pravno možna. Stvar je deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost niti se ne uniči njen osnovni namen. Deljivost se presoja tudi po tem, ali je stvar mogoče razdeliti v skladu s solastninskimi deleži solastnikov, da torej vsak solastnik prejme del stvari, hkrati pa potrebna izplačila razlike v vrednosti prejetih delov niso pretirana in nesorazmerna. Pravno je delitev nemogoča, če predpis prepoveduje delitev stvari, ki je sicer fizično deljiva.
Sodišče pri postavitvi začasnega skrbnika zapuščine ni vezano na predlog dedičev. Postavi ga lahko, če presodi, da je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti.
Iz razlogov ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče začasnega skrbnika postavilo tudi glede tistega dela zapuščinskega premoženja, ki ni bil zajet s predlogom pritožnika in zakaj je (tudi v tem delu) za skrbnico določilo dedinjo A. A.
URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo, da N. pri materi mesečno preživi le 4 ali 5 dni več kot pri očetu. Pri ugotavljanju višine N. potreb tako ni upoštevalo stroškov bivanja, razvedrila in higiene, ker je menilo, da so ti stroški med staršema enakomerno porazdeljeni.
protipravno pridobljena premoženjska korist - finančna stiska - delo v splošno korist
V pritožbi predlagana pretvorba zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi in sta ga obsojenca dolžna plačati po pravnomočni sodbi, kot je to v obravnavanem primeru, v delo v splošno korist, ni mogoča. Delo v splošno korist je način izvršitve kazni zapora (osmi odstavek 86. člena KZ-1), premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pa se po določbah 75. člena KZ-1 odvzame storilcu ali drugemu prejemniku koristi na način, da se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005751
ZPP člen 286, 286/1, 286b, 286b/1, 324, 324/3. OZ člen 164, 164/1, 164/3. SPZ člen 92, 92/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - povrnitev premoženjske škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - alternativne obveznosti - posebne okoliščine, ki opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Iz prvega odstavka 164. člena Obligacijskega zakonika izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Za odgovorno osebo (dolžnika) ima zato obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in obveznost plačati denarno odškodnino naravo alternativne obveznosti. Vendar oškodovanec (izjemoma) ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporno pohištvo še vedno obstaja, da ni poškodovano ali kako drugače obrabljeno in da ga je tožena stranka pripravljena vrniti. Restitucija je torej v celoti mogoča, zato gre pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo najmanj nepošteno, če bi, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, toženo stranko obsodili na plačilo denarne protivrednosti pohištva, obenem pa ji prepustili pohištvo, za katerega nima nobenega interesa in je zanjo brez uporabne vrednosti.
ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - zavarovanje nedenarnih terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe - dokazni standard - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Ni sporno, da je tožena stranka na ponudbo z dne 23. 12. 2015 s strani tožeče stranke prejela odgovor kot sprejem ponudbe, vendar s spremenjeno vsebino. Tudi če tožena stranka temu ne bi izrecno (pisno) nasprotovala, bi to pomenilo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, pač pa, da je v odgovoru na ponudbo izrazila sprejem ter hkrati predlagala, da se pogodba spremeni. To pa pomeni, da je ponudbo zavrnila in sama dala drugo ponudbo.
Dokazni standard je v postopku zavarovanja znižan na stopnjo verjetnosti, vendar povsem brez dokazov na verjetnost česarkoli ni mogoče sklepati. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi torej sodišču omogoča, da lahko o verjetnem obstoju relevantnih dejstev sklepa že na podlagi drugih, manj prepričljivih dokaznih sredstev. Za odločitev je bistveno, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejše od tistih, ki govore zoper njega.