ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/3, 87, 87/2, 91, 91/1, 91/2, 291, 291/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 83, 83/1, 83/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-5, 4, 4/2.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - izvršitelj - zahteva za odločitev o varščini - več izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - večkratni rubež premičnin - združitev izvršilnih zadev pri izvršitelju - zaznamba rubeža premičnin - obligatorna združitev izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - vrstni red pridobitve zastavne pravice na premičninah - potrebnost izvršilnega dejanja
Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.
Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.
Do nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo – objektivni pogoj – subjektivna nevarnost – skrivanje in odtujevanje premoženja
Začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve lahko upnik izposluje, če poleg verjetne izkazanosti terjatve (t. i. objektivni pogoj) izkaže nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja, ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (t. i. subjektivna nevarnost). Upnik nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sestopanje po lestvi – dolžnost postavitve izvedenca
Stališče sodbe, da sestopanje po lestvi, četudi je vlažna, ne predstavlja nevarne dejavnosti oziroma uporabe nevarne stvari, pravilno upošteva uveljavljeno stališče teorije in sodne prakse, po katerem objektivna odgovornost ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za posebno, od normalne večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določene stvari ali dejavnosti kljub povečani skrbnosti ni mogoče imeti pod nadzorom in ne odvrniti škode, ki izvira iz nje.
Materialnopravno zmotno je stališče pritožnika, da je na denarnih sredstvih tožeče stranke pridobil lastninsko pravico, sklicujoč se na 2. odstavek 569. člena OZ v zvezi s 739. členom OZ. Po 739. členu OZ se pravila posojilne pogodbe uporabljajo le za razmerja med shranjevalcem in položnikom, glede časa in kraja vrnitve stvari pa veljajo pravila shranjevalne pogodbe. Za nepristno hrambo torej ne veljajo pravni učinki posojilne pogodbe iz 2. odstavka 569. člena OZ.
Pogodba o delu je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšna pisna dokumentacija (naročilnica ipd.).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - razrešitev - poslovodna oseba
Tožnica je bila razrešena s funkcije predsednice uprave s sklepom iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odpravnine v višini šest mesečnih bruto plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je štelo, da je sklep o razrešitvi tožnice iz krivdnih razlogov pravnomočen in zato sodišče vanj ne more posegati. To stališče je materialnopravno zmotno. V sporu o pravici do odpravnine zaradi neutemeljene razrešitve s funkcije predsednice uprave družbe mora sodišče presojati, ali je bila razrešitev utemeljena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VSL0066160
ZIZ člen 64, 64/1, 73. ZN člen 3, 49, 60, 60/3, 64. ZZK-1 člen 41, 149. SPZ člen 23.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba na nepremičnine - javna listina - zasebna listina - overitev podpisa - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice
Overitev podpisa na zasebni listini je po sami vsebini in razlagi v bistvu overitev vsebine in obličnosti zemljiškoknjižnega dovolila, ta del pa predstavlja zasebno listino, ki ima naravo javne listine.
Že pred vknjižbo oziroma od trenutka, ko izvedo za razpolaganje, začne ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083331
OZ člen 564.
darilna pogodba – pogodba o preužitku – falsa demonstratio non nocet – aleatornost pogodbe – dediči – nujni delež – načelo enake vrednosti dajatev
Pri obveznosti preživljanja je aleatornost (naključnost, slučajnost, negotovost) pravilo, saj se praviloma ne more vedeti, koliko časa bo preživljanec živel in torej užival storitve preživljalca. Le če bi lahko pogodbeni stranki, oziroma tudi le ena od njiju, že a priori ocenili, da bo imela katera od njiju večje koristi od obveznosti, pogodba preneha biti aleatorna. Zato nihče od dedičev ne more uspešno uveljavljati kršitve načela enake vrednosti dajatev
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171.
odločanje preko postavljenega zahtevka – kršitev razpravnega načela – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – soprispevek oškodovanca
S takšnim postopanjem, ko je odločilo preko postavljenega zahtevka in mimo s strani strank podanih navedb, je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP in določbo 7. in 212. člena ZPP, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitev iz 8. člena ZPP. V zvezi z očitano kršitvijo delovnih obveznosti, ki se nanaša na sporni dogodek pri opravljanju dela na blagajni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izpoved oškodovanke o izročitvi spornega zneska tožnici v nasprotju z videoposnetkom. Dejstvo, da na posnetku kamere ni vidna izročitev denarja, ne pomeni, da je izpoved priče-oškodovanke v nasprotju s takšnim dokazom. Posnetki kamer sami po sebi ne morejo imeti odločilne dokazne vrednosti, saj izostanek neposrednega dokaza o tem, da naj bi oškodovanka tožnici izročila navedeni znesek, ne pomeni, da tega dejstva ne morejo potrditi drugi dokazi. Četudi kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, jo ima lahko skupek več dokazov, če zaključena veriga ustvarja celotno sliko, ki si jo sodišče ustvari z uporabo določbe 8. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do izpovedi prič in oceniti njihov pomen. Sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem delu ni zgradilo na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost njegove odločitve.
motenje posesti – motilno ravnanje – aktivna legitimacija za tožbo – posestnik – pravna oseba – posredni posestnik – družbenik kot posredni posestnik
Čeprav je tožnik edini tožničin družbenik, ga ni mogoče obravnavati kot posestnika. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa njeni organi ali družbeniki. V tem primeru je posest pridobila tožnica, ki je tudi izvajala dejansko oblast nad najetim prostorom, v katerem je opravljala svojo gostinsko dejavnost. Dejstvo, da je (tudi) tožnik razpolagal s ključi in varnostno kodo, kar je tožniku sicer omogočilo prihajanje v najeti prostor in nadzor nad njim, ni bistveno. Takšna posestna dejanja, ki jih tožnik ni izvrševal v svojem imenu, pač pa za tožnico, ne predstavljajo pravno varovane posesti. Tožnik v tem primeru nima niti položaja posrednega posestnika, kot napačno ugotavlja izpodbijani sklep.
dedni delež – vračunanje daril – predmet dedovanja – dovoljene pritožbene novote
Pritožnik utemeljeno trdi, da je na zapuščinski obravnavi zahteval, naj se sodediču v dedni delež všteje vrednost nepremičnine parc. št. 1253/5 k. o. Y. Sodedič vštevanju ni ugovarjal, opozoril je le, da z darilno pogodbo ni pridobil celotne nepremičnine. Ker v sklepu o dedovanju ni odločeno o vračunanju darila v sodedičev dedni delež, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083363
OZ člen 131.
de facto razlastitev – kategorizacija zemljišča kot javne ceste – protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost – višina odškodnine
Sodišče je pri ugotovitvi višine tožbenega zahtevka izhajalo iz pravilnega, v sodni praksi že sprejeta izhodišča, da toženkino opustitveno ravnanje v zvezi z izvedbo razlastitvenega postopka predstavlja civilni delikt, ki utemeljuje njeno odgovornost po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti, urejenih v ZOR oziroma kasneje OZ. Tožeča stranka je zato upravičena do odškodnine v vrednosti primerljivega zemljišča po stanju ob dejanski razlastitvi, torej gradbene parcele, namenjene gradnji poti oziroma ceste, kar je bilo tudi izhodišče za vrednotenje postavljenih izvedencev.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza – izključna krivda
Zavarovanka tožene stranke s svojim načinom vožnje ničesar ni prispevala k nastanku škodnega dogodka in tudi ni mogla pričakovati, da jo bo prvotožnik z motornim kolesom in z veliko hitrostjo prehiteval po desni strani, kjer so bili tudi parkirani osebni avtomobili in brez zaviranja trčil v parkirano vozilo. Ne samo, da je prvotožnik grobo kršil predpise o hitrosti in nepravilnem prehitevanju po desni strani, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, brez registriranega motorja in brez varnostne čelade. Vožnjo v takih okoliščinah je potrebno oceniti kot brezobzirno. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je do prometne nezgode prišlo po izključni krivdi prvega tožnika.
ZPP člen 158, 158/1. ZOdvT člen 8, 8/1, tarifna številka 3100, 3101, 1200.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetnika – zastopanje več strank – povišanje nagrade
Če se postopek zaradi umika tožbe ustavi, to ne pomeni, da je prenehalo pooblastilno razmerje med toženo stranko in njenim odvetnikom in da je odvetnik zaradi tega upravičen do nižje nagrade.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0081370
ZPPSL člen 146, 147.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – nepremičnina – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveza v zvezi z zatrjevano škodo in odgovornostjo toženk se je pretrgala s tem, ko tožnica v stečajnem postopku nad dolžnikom ni uveljavljala svoje lastninske pravice. Tudi če bi (če je) tožnica postala lastnica sporne nepremičnine s priposestvovanjem, pa očitno ni pravočasno poskrbela, da se njena lastninska pravica vpiše v zemljiško knjigo in se je tako nadaljnji pravni promet s sporno nepremičnino izvajal na podlagi zemljiškoknjižnega stanja.
posojilna pogodba – sklenitev pogodbe – pogodba v korist tretjega – disenz – neupravičena obogatitev – pravna podlaga zahtevka
Sodišče v primeru, da tožeča stranka v tožbi navede pravno podlago tožbenega zahtevka, nanjo ni vezano in odloča o tožbi tudi, če je sploh ne navede. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. Določeno pravno podlago pa lahko sodišče pri presoji uporabi (le) takrat, če stranka za to ponudi ustrezno trditveno podlago, da torej navede vsa dejstva, na podlagi katerih bi bilo, z upoštevanjem te pravne podlage, mogoče zahtevku ugoditi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0069101
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1. ZPP člen 133, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru – domneva umika ugovora – neplačilo sodne takse – vročitev – fikcija vročitve – poenostavljena prisilna poravnava – kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.