ZD člen 132, 224. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 394, 394/4, 396, 396/3. ZZZDR člen 111, 191.
izločitev iz zapuščine – uveljavljanje dedne pravice v pravdi – odstop dednega deleža mladoletnega dediča – skrbnik – odobritev centra za socialno delo (CSD) – neveljavnost dedne izjave
Tožnika, ki je bil tedaj še mladoleten, njegovi interesi pa so bili v koliziji z interesi tožnikove matere kot sodedinje, je v zapuščinskem postopku zastopal skrbnik kot zakoniti zastopnik, ki pa za sporno dedno izjavo ni imel potrebnega dovoljenja oziroma odobritve pristojnega centra za socialno delo. Tožnik torej v zapuščinskem postopku v zvezi s sporno dedno izjavo ni bil pravilno zastopan. Zapuščinsko sodišče, ki je kljub temu upoštevalo skrbnikovo izjavo, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je hkrati po 4. odstavku 394. člena ZPP tudi obnovitveni razlog, za njegovo uveljavljanje pa po 3. odstavku 396. člena ZPP ni časovne omejitve. To pomeni, da je bila sporna skrbnikova izjava absolutno neveljavna. Ker pa je sklep o dedovanju po očetu pravdnih strank pravnomočen, lahko tožnik v skladu z 224. členom ZD uveljavlja svojo pravico v (tej) pravdi.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse – ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je v zavrnitvi ugovora tožečo stranko pravilno podučilo, da je mogoče vložiti ugovor le iz razloga že plačane sodne takse oz. njene napačne odmere.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013243
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Izstopa iz jarka z vertikalnimi stenami, globine 60-90 cm (kjer je tožnik iz jarka izstopal in se pri tem poškodoval, pa je bil jarek globok približno 80 cm) s sipkim materialom na delu, kamor bi se delavec oprl, brez ustreznih pripomočkov (na primer stopnice), ni mogoče opredeliti kot enostavnega oziroma običajnega, za katerega delavcu ne bi bilo potrebno zagotoviti ustreznih delovnih sredstev oziroma opreme. Ker prvotožena stranka tožniku ni zagotovila varnega izstopa iz gradbenega jarka, je podana njena krivdna odgovornost, saj mu ni zagotovila vseh pogojev za varno delo.
motenje posesti – motilno ravnanje – aktivna legitimacija za tožbo – posestnik – pravna oseba – posredni posestnik – družbenik kot posredni posestnik
Čeprav je tožnik edini tožničin družbenik, ga ni mogoče obravnavati kot posestnika. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa njeni organi ali družbeniki. V tem primeru je posest pridobila tožnica, ki je tudi izvajala dejansko oblast nad najetim prostorom, v katerem je opravljala svojo gostinsko dejavnost. Dejstvo, da je (tudi) tožnik razpolagal s ključi in varnostno kodo, kar je tožniku sicer omogočilo prihajanje v najeti prostor in nadzor nad njim, ni bistveno. Takšna posestna dejanja, ki jih tožnik ni izvrševal v svojem imenu, pač pa za tožnico, ne predstavljajo pravno varovane posesti. Tožnik v tem primeru nima niti položaja posrednega posestnika, kot napačno ugotavlja izpodbijani sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080914
ZPP člen 8, 336, 336/2, 339, 339/2, 339/2-14.
dokazni postopek – pisna izjava priče – dokazna ocena – pogodba o obnovi stroja – pogodbena volja strank
Praviloma je zaradi načela neposrednosti priče treba zaslišati pred sodiščem, vendar pa je novela ZPP uvedla možnost, da stranka, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon, poda pisno izjavo, ki se upošteva kot dokaz v postopku.
Sodišče mora prepričljivo povedati, zakaj neki priči oziroma izpovedbi stranke verjame, medtem ko drugim pričam ne verjame, pri tem pa mora oceniti vse, in ne le nekaj dokazov.
Vsaka stranka mora predhodno sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dokaz z zaslišanjem priče B. Z. je predlagala tožeča stranka, kar pomeni, da je predhodno sama dolžna nositi stroške, povezane s prihodom navedene priče na sodišče.
Glede na izid postopka pa o povračilu stroškov odloči sodišče le na določeno zahtevo stranke, v kateri mora opredeljeno navesti, za katere zahteva povračilo in sicer najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka potnih stroškov priče Z. do konca glavne obravnave ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage, da jih je naložilo v plačilo toženi stranki glede na tožnikov uspeh v pravdi.
ZFPPIPP člen 382, 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/1, 400/2, 409, 409/1. KZ-1 člen 263.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - objektivni elementi kaznivega dejanja
Pri presoji, ali gre za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP (kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu) se ne upošteva zgolj nomotehnična umestitev kaznivega dejanja v zakon temveč (tudi) njegovi objektivni elementi.
nepremoženjska škoda - padec na mokrih ploščicah - krivdna odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja oz. opustitve
V primeru opustitvenega ravnanja, fizikalne vzročnosti ni, zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
Pravilna vročitev pooblaščenki tožene stranke, ki si ni zagotovila nadomestila med daljšo odsotnostjo, bi bila taka, da se pisanje najprej poskusi vročiti na sedežu pooblaščenkine odvetniške pisarne, v primeru njene odsotnosti pa bi se pisanje vročilo pri njej zaposleni osebi. Če taka vročitev ne bi bila mogoča, bi se moralo v hišnem predalčniku ali na vratih njenega poslovnega prostora pustiti obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti v roku 15 dni. Če ga ne bi prevzela, bi ji moralo biti po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku oziroma vrnjeno sodišču, če predalčnika ni ali pa je neuporaben.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje s premoženjskimi elementi
Odločilno je, da je bil dolžnik po podatkih iz kazenske evidence spoznan za krivega za kaznivo dejanje, katerega objekt kazensko pravnega varstva je premoženje, zato določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne dopušča odpusta obveznosti, ki je pravna dobrota prezadolženi fizični osebi in je kot taka odvisna tudi od subjektivnih kriterijev na strani dolžnika.
ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – domneva pravočasnosti plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev – procesne predpostavke – domneva umika pritožbe
Določilo, po katerem se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, če je denarno nakazilo prejeto v dobro računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, le varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej v roku, ki ga je imel na voljo za plačilo sodne takse, ponudnik bančnih storitev pa je plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. To določilo pa nikakor ne podaljšuje roka za plačilo sodne takse še za tri dni.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče premalo upoštevalo določene okoliščine, in sicer dejstvo, da je dolžnik težko zaposljiv, da dolg izvira iz gospodarske dejavnosti, ko je zaradi ekonomske krize promet v dolžnikovih trgovinah upadel, eno leto po upadu prometa je dolžnik imel tudi zaposleno delavko, ki bi z odpustom izgubila možnost upokojitve.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – društvo
Tožena stranka (društvo) popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ne more biti prikrajšana, ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek.
dogovor o odstopu od izvršbe - poravnava - izpodbijanje
Dogovor o odstopu od izvršbe, ki ga je šteti kot poravnavo, pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov kot vsaka druga pogodba (94. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Napake volje pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper zahtevek nasprotne stranke, temveč le s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe, ki pa ga toženka ni postavila.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
pravdni stroški - nagrada izvedenca - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Okoliščina, da je dopolnjevanje izvedenskega mnenja po naravi stvari manj težavno od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja, je že upoštevana v 51. členu Pravilnika.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0077160
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 214, 214/4, 316, 316/1. OZ člen 102, 102/2, 102/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 54, 57.
podizvajalska pogodba - plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave - pogodba o prenosu terjatve - odložni pogoj - pogodbena kazen - splošno znano dejstvo - priznanje terjatve v stečaju - uzance
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je torej o njej odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Dejstvo, da je bil objekt predan v uporabo, ni za dejstvo, ki bi bilo splošno znano tako sodišču, kot širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, zaradi česar ga ne bi bilo treba dokazovati.