Sodišče je s sklepom ugodilo ugovoru upnika in sklep spremenilo tako, da je rok za soglasje upnikov za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, podaljšan za 60 dni. To je sklep o podaljšanju roka, zoper katerega ni dopustna pritožba.
ZFPPIPP člen 47, 48, 48/1, 118, 118-1, 119, 119/1. ZPP člen 11, 109.
zloraba procesnih pravic – žalitev sodišča – denarna kazen – upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja – nadzor nad poslovanjem upravitelja
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje (vsem) strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je dolžnica kljub temu vedno znova vlagala predloge za razrešitev upravitelja, takšno ravnanje pomeni zlorabo procesnih pravic.
Namen 109. člena ZPP je varovanje zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti. Z denarno kaznijo ni kršena dolžničina pravica do kritike in izražanja mnenj, in v to pravico se tudi ne posega. Zakon stranke ne omejuje in ji ne predpisuje, kaj sme ali česa ne sme navajati, pač pa jo omejuje pri načinu podajanja izjav. Svojih izjav ne sme podajati na nedostojen in žaljiv način.
časovna veljavnost zakona - omejitev dedovanja - prejeta denarna socialna pomoč - trenutek prehoda zapuščine na dediča
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala, niti je po že zgoraj obrazloženem ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je nanjo oprlo svojo odločitev, da se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji zaradi v drugem odstavku tega člena določenega „odpusta“ omejitve dedovanja za manj kot dvanajst mesecev prejeto denarno socialno pomoč.
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – grajanje dokazne ocene – kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – protispisnost – nedopustni pritožbeni razlogi
Kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki ali prepisi. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
Izpodbijanje dokazne ocene ne more pomeniti kršitve 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pomeni lahko zgolj pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti to ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZFPPIPP člen 366, 366/1, 364, 369, 369/1, 374, 374/1.
pravna sredstva - ugovor zoper načrt razdelitve - pritožba zoper sklep o razdelitvi - preskakovanje pravnih sredstev - dovoljenost pritožbe
V primeru, ko upnik ni vložil ugovora zoper načrt razdelitve, zoper sklep o razdelitvi ne more vložiti pritožbe, saj "preskakovanje" pravnih sredstev ni dovoljeno. Kaj takega bi bilo možno le v primeru, da se končni načrt razdelitve ne bi ujemal z načrtom razdelitve, česar pa pritožnik niti ne zatrjuje.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – društvo
Tožena stranka (društvo) popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ne more biti prikrajšana, ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek.
Pravilna vročitev pooblaščenki tožene stranke, ki si ni zagotovila nadomestila med daljšo odsotnostjo, bi bila taka, da se pisanje najprej poskusi vročiti na sedežu pooblaščenkine odvetniške pisarne, v primeru njene odsotnosti pa bi se pisanje vročilo pri njej zaposleni osebi. Če taka vročitev ne bi bila mogoča, bi se moralo v hišnem predalčniku ali na vratih njenega poslovnega prostora pustiti obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti v roku 15 dni. Če ga ne bi prevzela, bi ji moralo biti po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku oziroma vrnjeno sodišču, če predalčnika ni ali pa je neuporaben.
potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – vročanje – sprememba firme – fikcija vročitve
Kljub spremembi firme tožeče stranke gre za isti subjekt, z isto matično in davčno številko ter istim poslovnim naslovom. Tožeča stranka je tudi morala vedeti, da se postopek opr. št. VII Pg 3296/2013 nanaša prav nanjo, saj je v zvezi z njim pred spornim sklepom že prejemala pošiljke sodišča na isti naslov in z isto označbo firme. Pošiljka je bila tako vročena pravi osebi in na pravi poslovni naslov.
ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena KZ-1 je ovira za odpust obveznosti.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje s premoženjskimi elementi
Odločilno je, da je bil dolžnik po podatkih iz kazenske evidence spoznan za krivega za kaznivo dejanje, katerega objekt kazensko pravnega varstva je premoženje, zato določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne dopušča odpusta obveznosti, ki je pravna dobrota prezadolženi fizični osebi in je kot taka odvisna tudi od subjektivnih kriterijev na strani dolžnika.
OZ člen 346, 349, 364, 366.. ZOR člen 1083, 1087, 1087/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
bančna garancija - vnovčenje bančne garancije - pravna narava bančne garancije - zastaranje denarne terjatve - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - začasna odredba - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi
V skladu s 364. členom OZ se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, pri čemer pa lahko dolžnik dolg pripozna bodisi neposredno z upniku dano izjavo ali posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Sodna praksa je že večkrat poudarila, da se mora izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga, nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi. Pri tem je potrebno upoštevati tudi okoliščine izjave v smislu, ali se v njihovem kontekstu izjava pokaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg.
Pojem skaženosti je pravni standard, pri presoji katerega v sodni praksi prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji. Prvi povedo, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kašen način se ta sprememba odraža in kako jo okolje doživlja. Subjektivna merila pa so odraz objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 627, 638. ZPP člen 7, 243, 324, 324/4.
razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek – odstop od pogodbe – podjemna pogodba – jamčevalne sankcije – rok za odpravo napak – vsebina sodbe – navedba predpisov – izvedba dokaza z izvedencem
Ne pride v poštev uporaba splošnih pravil odškodninske odgovornosti, saj tožnica uveljavlja odgovornost toženke za stvarne napake, ki je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti. Pri razvezi pogodbe pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe, torej na podlagi, ki je pozneje odpadla.
Četrti odstavek 324. člena ZPP res nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa ni bistvena, če je sodbo kljub temu mogoče materialnopravno preizkusiti.
Ker ni našlo nejasnosti, nepopolnosti ali nasprotij v podanem izvedenskem mnenju, v katerem je izvedenec odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, prvostopno sodišče povsem utemeljeno ni sledilo toženčevemu zavzemanju po dopolnitvi tega mnenja tudi z opredelitvijo, ali bi do takih poškodb pri tožnici lahko prišlo, če bi jo toženec na isto mesto udaril najprej s pestjo, potem pa še s stolom (sicer pa slednje s strani nobene od pravdnih strank niti ni bilo pravočasno zatrjevano)
dogovor o odstopu od izvršbe - poravnava - izpodbijanje
Dogovor o odstopu od izvršbe, ki ga je šteti kot poravnavo, pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov kot vsaka druga pogodba (94. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Napake volje pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper zahtevek nasprotne stranke, temveč le s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe, ki pa ga toženka ni postavila.
Pritožbene navedbe, da tožena stranka ni kriva, da iz priloženega obrazca o premoženjskem stanju ni razvidna njena nelikvidnost in višina blokad na TRR in bi jo zato sodišče moralo pozvati, naj vlogo dopolni, niso utemeljene. Ko je tožena stranka v spis vložila izjavo o premoženjskem stanju, je bila njena vloga popolna. Pozivanje v smislu 1. odstavka 108. člena ZPP je zato odpadlo.
Okoliščina, da ima tožena stranka blokirana denarna sredstva na transakcijskih računih, ob dejstvu, da je na te račune v zadnjih treh mesecih prejemala prilive ter da ni navedla ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so prilivi bili, ne zadostuje za ugodilno odločitev o njenem predlogu. Kaže zgolj na njeno slabo likvidnostno stanje. Poleg tega je pri odločanju o (delni) oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilo sodne takse, potrebno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
osebni stečaj - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.