Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala vlogo v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je tožnico s sklepom pozvalo, da v roku 15 dni vlogo prevede v slovenski jezik in jo podpisano v dveh izvodih predloži sodišču. Hkrati jo je opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po sklepu sodišča. Ker tožnica ni ravnala po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje njeno vlogo pravilno zavrglo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (natakar) je storil očitane kršitve (gostom je postregel s kavo in aperitivom, ne da bi evidentiral naročilo in izdal račun; iz žepa je vzel službeno denarnico, iz nje vzel drobiž in ga spravil v žep; iz računalniškega sistema je izbrisal artikle, ki sta jih gostji naročili njegovi sodelavki in naročeno plačali,...). S svojim ravnanjem je huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
ustavitev postopka - delni sklep - odločitev o pravdnih stroških
ZPP posebne določbe o pridržanju odločitve o stroških, ki so nastali pred delnim umikom tožbe, nima, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo analogijo o pridržanju odločitve o stroških postopka za poznejšo sodbo, kar ZPP določa pri izdaji delne sodbe.
Sodba in sklep, s katerim je končan spor v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
V 5. členu ZDR je določena ena od izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 76. člena ZPP (po katerem se lahko s posebnimi predpisi določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka). ZDR (v 5. členu) podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, zato je podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja in je podružnica avtomatično (pasivno) procesno legitimirana. Stališče pritožbe, da podružnica tujega podjetja nima pravdne sposobnosti in da ZDR ni predpis, ki bi lahko širil krog pravdno sposobnih oseb, je zato napačno, saj je podružnica tujega podjetja lahko pravdna stranka (čeprav ni pravna oseba).
Pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ni prenehala na nobenega od predpisanih načinov iz 77. člena ZDR-1, ker med predpisanimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni niti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z odjavo delavca iz zavarovanj. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek, utemeljen.
ZArbit člen 11, 11/2. ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2.
pristojnost arbitraže - ugovor pristojnosti - pravočasnost ugovora
Sicer pa je bilo o tem, da bo o zahtevku v kontradiktornem pravdnem postopku odločalo stvarno in krajevno pristojno OS P, že odločeno s (pravnomočnim) sklepom VL 2013 z dne 19. 12. 2013, kar brez dvoma kaže na to, da bi se moral dolžnik na dogovorjeno pristojnost arbitraže, s katero ugovarja sodni pristojnosti, sklicevati (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem ni odveč poudariti, da mora dolžnik enako ravnati tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča (glej drugi odstavek 62. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da se v roku 15 dni izjasni, ali je njegovi vlogi treba šteti kot revizijo zoper pravnomočno sodno odločbo pritožbenega sodišča. Hkrati ga je opozorilo, da v kolikor vlogo šteje za revizijo, jo mora v istem roku vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik ali izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bo v nasprotnem primeru zavržena. Vložnik ni postopal v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča, zato je potrebno vlogi zavreči na temelju petega odstavka 108. člena ZPP.
razveljavitev sklepa skupščine – posebna revizija – posebno revizorjevo poročilo – dnevni red skupščine – predlog manjšinskega delničarja – drugi posebni revizor
Posebna revizija ni potrdila domneve predlagatelja posebne revizije, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov, ki so bili predmet posebne revizije po omenjenem sklepu sodišča, do nepoštenosti ali kršitev zakona ali statuta.
Sprejetje konkretnega sklepa pomeni, da je bil po naravi stvari (glede na jasno izraženo voljo večine delničarjev) na sporni skupščini (posredno) zavrnjen predlog manjšinskega delničarja (tožeče stranke) za imenovanje drugega posebnega revizorja, oziroma predlog za vložitev odškodninske tožbe po prvem odstavku 327. člena ZGD-1. Prav to pa omogoča manjšinskemu delničarju, da sproži sodni postopek za imenovanje drugega posebnega revizorja (peti in prvi odstavek 318. člena ZGD-1), oziroma omogoča manjšinskemu delničarju, da vloži tožbo zoper odgovorne člane uprave za povrnitev škode po prvem odstavku 328. člena ZGD-1. To pa po drugi strani tudi pomeni, da sprejem konkretnega sklepa za tožečo stranko nima nobenih negativnih posledic.
V zadevi je sporna ponovna odmera že priznane pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo tožene stranke. ZPIZ-1 v 1. odstavku 180. člena določa, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upošteva pri ponovni odmeri pokojnine. V 2. odstavku istega člena je določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča, glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Tožnik je v postopku pred sodiščem zahteval izračun po 2. odstavku 180. člena ZPIZ-1 in tak izračun je tožena stranka napravila in tožniku odmerila pokojnino v višjem znesku, kot pa mu je bila priznana z prvotno odločbo. Tožena stranka je že priznano pokojnino pravilno odstotno povečala, glede na zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dosegel v času ponovnega zavarovanja.
ZDR člen 7, 7/2, 29, 29/1, 29/1-8, 42, 126, 131, 131/3, 206. OZ člen 86, 347, 347/1.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - dogovor - ničnost - regres za letni dopust - odpravnina - zastaranje
Toženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neizplačanih plač napačna, ker je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor, po katerem je tožnik dobil za obdobje, ko se je pri tožencu delalo, plačo, v obdobju, ko se ni delalo, pa so mu bili plačani le davki in prispevki. Takšen dogovor je v nasprotju s prisilnimi določbami ZDR, ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljati ustrezno plačilo za opravljanje dela (42. člen ZDR), določeno v pogodbi o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 29. člena ZDR). Tožnik in toženec sta bila zato dolžna spoštovati določbe ZDR in bi bil kakršenkoli dogovor o tem, da tožnik v določenih obdobjih leta ni upravičen do plačila za delo, ničen (86. člen OZ).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013384
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZUNEO člen 5, 5/1, 5/2, 22, 22/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - načelo enakega obravnavanja
Ker je tožnica prejela pisno opozorilo pred odpovedjo kljub dejstvu, da ni storila kršitev delovnih obveznosti, ki jih očita tožena stranka in je bila tožena stranka z navedenim seznanjena, je evidentno, da je šlo za očitno neutemeljeno opozarjanje ter pisna opozorila niso bila dana z namenom, ki ga predvideva ZDR. Ravnanje tožene stranke kaže na to, da je bil namen opozoril ustvarjanje psihičnega pritiska nad tožnico, kar je nesprejemljivo in nezakonito in je eden od tipičnih izvršilnih znakov mobbinga.
K mobbingu lahko pripomorejo tudi nejasno opredeljene naloge v notranjih organizacijskih aktih, neskladnost notranjih aktov z zakonskimi in podzakonskimi akti, neprimernosti dodeljenih nalog glede na sistemizirano delovno mesto in preobremenjenost z delom, kot tudi premestitev delavca z namenom, da se ga izloči iz dotedanjega delovnega okolja in sodelavcev, kar delavcu prepreči, da bi ohranjal in vzdrževal socialne stike. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da imajo vodstveni delavci pooblastila in zakonsko podlago, da lahko premeščajo delavce ter jim lahko izdajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, za katere se kasneje lahko tudi izkaže, da so bila neupravičeno izdana in da takšnih ravnanj nadrejenih delavcev ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu (mobbing), napačno.
Tožnica je imela zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa možnost pritožbe. Ker tega pravnega sredstva ni izkoristila, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo kot preuranjeno (75. člena ZDSS-1).
Tožnik predloga za obnovo postopka oz. revizijo zoper pravnomočni sklep ni vložil po pooblaščenem odvetniku. Zato je sodišče prve stopnje obe uveljavljani izredni pravni sredstvi kot nedovoljeni zakonito zavrglo (91. člen ZPP).
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev delovnega mesta zaradi reorganizacije delodajalca predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca.
Morebitni dogovor o ohranjanju zaposlitve tožnika pri toženi stranki ne izključuje možnosti odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker to izhaja iz njegove vsebine. Dogovor (in aneks) o ohranitvi zaposlitve tožniku pri toženi stranki toženo stranko zavezuje (zlasti zato, ker je bil sklenjen namesto plačila kupnine za tožnikov poslovni delež v toženi stranki). Vendar te zaveze ni mogoče šteti za prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz zakonitih razlogov, ki so opredeljeni v ZDR-1, saj se tej pravici tožena stranka ni izrecno odpovedala. Prekršitev z dogovorom prevzete obveznosti (ki je možna tudi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca) je, kot izhaja iz dogovora oz. aneksa, sankcionirana le z eventualnim plačilom pogodbene kazni.