ZPP jasno in nedvoumno določa, da mora biti ob napovedi pritožbe plačana sodna taksa (kar je procesna predpostavka za odločanje o pritožbi). Iz poteka postopka po izdaji sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil toženec na posledice neplačila sodne takse za pritožbo opozorjen dvakrat, kot to zahteva zakonska ureditev, in sicer najprej v pravnem pouku prvostopenjske sodbe in nato še v nalogu za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so podani vsi v zakonu predpisani pogoji za nastop sankcije iz 3. odstavka 105.a člena ZPP.
Glede na to, da je naročilnica opremljena z žigom tožene stranke, bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kakšna je bila vloga B. v tem poslu, glede na to, da le-ta razpolaga z žigom tožene stranke. Golo zanikanje, da z njo ni ne v pogodbenem ne delovnem razmerju, ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073421
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 451, 452, 453, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
opustitev odgovora na tožbo – spor majhne vrednosti – nezanikana dejstva – priznana dejstva – ugotavljanje dejanskega stanja – dokazovanje – pravica do obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti
Upoštevajoč neprerekane trditve tožeče stranke in posledično ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka nenamensko porabila dodeljena sredstva subvencije za zaposlitev.
ZPP člen 22, 22/1, 142, 214, 214/2, 451, 452, 453.
ugovor krajevne pristojnosti – vročitev pripravljalne vloge – fikcija vročitve – neprerekane trditve – spor majhne vrednosti – prekluzija
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka podala šele v pritožbi, je prepozen.
V postopkih v sporih majhne vrednosti morajo pravdne stranke vse navedbe podati v tožbi oziroma odgovoru na tožbo. Po tem lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe nasprotne stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke podajo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 19, 72, 75. ZPP člen 112.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (252. člen ZPIZ-1 in 72. člen ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (75. člen ZDSS-1).
nagrada za uspešno poslovanje - stimulacija - zastaranje
Sporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti tožniku izplačana do konca leta 2006 torej do 31. 12. 2006. Ker je tožnik šele 20. 11. 2012 pozval toženo stranko na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let, zato je ugovor zastaranja tožene stranke utemeljen (206. člen ZDR).
odločanje o več pritožbah hkrati – zloraba procesnih pravic – zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave – začasnost več insolvenčnih postopkov – umik predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Vsi trije izpodbijani sklepi se nanašajo na postopke, ki so vezani na odpravo posledic insolventnosti istega dolžnika. Ker so navedeni postopki v medsebojni povezavi in soodvisnosti, je pritožbeno sodišče z enim sklepom odločalo o utemeljenosti vseh treh vloženih pritožb zoper izpodbijane sklepe.
Zakon dolžniku omogoča več načinov, preko katerih se v primeru nastopa insolventnosti lahko izogne skrajnemu učinku stečajnega postopka, to je prenehanju samega dolžnika s sorazmernim poplačilom upnikov. Med drugim sta temu namenjeni tudi obe obliki prisilne poravnave, to je redna prisilna poravnava ter poenostavljena prisilna poravnava. Uveljavljanje teh procesnih možnosti, ki pomenijo zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, pa ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. V kolikor je iz načina uveljavljanja teh procesnih možnosti razvidno, da gre za zlorabo procesnih pravic, sodišče ne sme nuditi pravnega varstva takšnemu ravnanju dolžnika.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica v spornem času zmožna za delo, pravilno upoštevalo, kakšna dela tožnica (sicer prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba) kot ekonomistka opravlja, upoštevajoč pri tem, kakšna dela zanjo išče Zavod RS za zaposlovanje. Tožnica je bila v spornem obdobju ta dela sposobna opravljati, zato njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v tem času začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, ni utemeljen.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je od začetka študijskega leta bival v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083389
ZPP člen 7, 212.
sklenitev pogodbe – podpis pogodbe – trditveno in dokazno breme
Ob zanikanju toženca, da je podpisal sporno pogodbo in reverz, je materialnopravno zmotno stališče, da je na tožencu dokazno breme, saj je v takem primeru dokazno breme na tožeči stranki, zlasti ob primerjavi spornih podpisov toženca, ki jih je toženec predložil in se razlikujejo od podpisov na pogodbi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023303
KZ-1 člen 284, 284/1. ZP-1 člen 51, 51/1, 55, 55/1.
kriva izpovedba – hitri prekrškovni postopek – zbiranje obvestil – izpovedba priče pred sodiščem – postopek o prekršku – opis dejanja
Ob upoštevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe po 1. odstavku 284. člena KZ-1 in ureditve hitrega postopka ter pooblastil in pristojnosti prekrškovnih organov v hitrem postopku, obdolženčeve izjave policistoma v zvezi z zbiranjem podatkov in dokazov zoper kršitelja ZJRM-1, ni mogoče šteti za izpovedbo priče pred sodiščem v postopku o prekršku. Gre za izjavo, dano prekrškovnemu organu v fazi zbiranja obvestil, skladno z določbo prvega odstavka 5. člena ZP-1, torej v fazi, kateri je šele sledila odločitev prekrškovnega organa, da zoper kršitelja izda plačilni nalog zaradi prekrška po ZJRM-1. Dejanje po opisu v obtožnem aktu ni kaznivo dejanje, saj je obdolženi podal le izjavo prekrškovnemu organu in ni pričal v postopku o prekršku pred sodiščem.
zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - prekluzivni rok
Rok za podajo odgovora na tožbo je prekluzivni rok, saj po izteku roka tožena stranka izgubi pravico, da na tožbo odgovori. Če poda tožena stranka odgovor na tožbo po izteku roka iz 1. odstavka 277. člena ZPP, ga sodišče ne upošteva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev tožničinega delovnega mesta (hotelska gvernanta) predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0077159
ZPP člen 496, 496/1, 496/3. ZST člen 11, 18, 18/1, 34, 34/3.
umik napovedi pritožbe – taksa za umik pritožbe – neprijava terjatve v stečajnem postopku
Taksna obveznost je nastala ob napovedi pritožbe. S procesnim razpolaganjem tožene stranke (umik napovedi pritožbe) bi se zgolj spremenila višina in zapadlost te obveznosti. Ker tarifni del ZST-1 ne določa posebne takse za primer umika napovedi pritožbe, je potrebno uporabiti splošno določbo tretjega odstavka 34. člena ZST-1, po katerem znaša taksa v takšnem primeru tretjino takse za postopek o vlogi.
Vsa ravnanja, ki jih tožena stranka očita tožnici, predstavljajo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, za nekatere pa je dodatno navedeno, da imajo tudi vse znake kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin iz 235. člena KZ-1 oziroma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1, kar predstavlja razlog za izredno odpoved tudi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo in preuranjeno odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je štelo, da je bila tožnici podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in ni presojalo utemeljenost odpovedi z vidika kršitve po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZJN-2 člen 4, 4/4. ZJN-2B člen 71, 71/7. OZ člen 407, 420, 631.
javno naročilo - čas oddaje javnega naročila - gradbena dela - izvajalec - podizvajalec - novela Zakona o javnem naročanju - Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcem - fiduciarna cesija - zahteva za plačilo
Za pravilno odločitev je pravno pomembno, kdaj je bilo oddano javno naročilo za dela, za katera je podjetje sklenilo s toženo stranko Pogodbo za izvedbo gradbeno, obrtniških in inštalacijskih del. Od tega datuma je odvisno, katera je materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi.
Tožnik s svojo izpovedbo ni potrdil trditve, da ni pomislil, da bi poklical policijo in da se ni skušal izogniti preizkusu alkoholiziranosti, da za to ni imel nobenih razlogov, ker je izpovedal, da ni poklical policije zato, ker je štel, da to ni potrebno. Tožnik pa sploh ni odgovoril na toženkine trditve, da je bila njegova dolžnost obvestiti policijo o prometni nesreči tudi zato, da omogoči preiskavo za ugotavljanje alkoholiziranosti. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti in ni dokazal, da za kršitve ni kriv.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 126/2, 153, 154, 155, 221j.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prisilna poravnava – pravica delničarja do pritožbe – pravica do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave – stranke predhodnega postopka – nedovoljena pritožba
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.