CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0077159
ZPP člen 496, 496/1, 496/3. ZST člen 11, 18, 18/1, 34, 34/3.
umik napovedi pritožbe – taksa za umik pritožbe – neprijava terjatve v stečajnem postopku
Taksna obveznost je nastala ob napovedi pritožbe. S procesnim razpolaganjem tožene stranke (umik napovedi pritožbe) bi se zgolj spremenila višina in zapadlost te obveznosti. Ker tarifni del ZST-1 ne določa posebne takse za primer umika napovedi pritožbe, je potrebno uporabiti splošno določbo tretjega odstavka 34. člena ZST-1, po katerem znaša taksa v takšnem primeru tretjino takse za postopek o vlogi.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 126/2, 153, 154, 155, 221j.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prisilna poravnava – pravica delničarja do pritožbe – pravica do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave – stranke predhodnega postopka – nedovoljena pritožba
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 108/5. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge - tožba - nepopolna vloga
Tožba, ki jo je tožnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je tožnika, ki ni imel pooblaščenca, poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Tožnik tožbe v postavljenem roku ni popravil, zato je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s 4. in 5. odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – ugovor neizpolnjene pogodbe
Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 240, 240/2, 244, 244/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - rok za podajo odpovedi - pravna oseba - subjektivni rok - objektivni rok - sodna razveza
Tožena stranka je podala izredno odpoved pogodbe tožniku iz razlogov po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je v dveh mesecih dvema kreditojemalcema omogočil, da jima je tožena stranka odobrila neustrezno zavarovan kredit in izplačala denar, kredit pa niti ob dospelosti niti kasneje ni bil plačan, s čimer je toženi stranki povzročil materialno škodo in nematerialno škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je subjektivni rok za podajo odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi potekel po izteku 30 dni od podaje kazenske ovadbe zoper tožnika zaradi očitanih kaznivih dejanj, ki so predmet obravnavane izredne odpovedi, oziroma najkasneje takrat, ko se je iztekel trideset dnevni rok od vročitve odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani o odreditvi preiskave v prostorih tožene stranke toženi stranki. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozno, zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - pravna oseba
V sporni zadevi se postavlja vprašanje, ali je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor glede na to, da tožena stranka zatrjuje, da vročilnica ob vročitvi ni bila podpisana s strani tožene stranke. Iz vpogleda v vročilnico izhaja, da je na njej napisan datum štiriindvajseti februar 2014, datum je prečrtan, podpis je večkratno prečrtan, poleg pa je žig z datumom 6. 4. 2014 ter pripomba vročevalca "vročena štiriindvajseti februar 2014 - naslovnik odklanja ponovni podpis vročilnice". Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je poštni uslužbenec 3. 4. 2014 oglasil na naslovu tožene stranke in prosil, če lahko tožena stranka podpiše vročilnico za nazaj. Navaja, da je tožena stranka zavrnila podpis vročilnice. Kot dokaz, da je tožbo prejela 25. 2. 2014 predlaga zaslišanje pravnika pri toženi stranki, ki naj bi tožbo prejel. Zato obstaja dvom, da je izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 1. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.
zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - prekluzivni rok
Rok za podajo odgovora na tožbo je prekluzivni rok, saj po izteku roka tožena stranka izgubi pravico, da na tožbo odgovori. Če poda tožena stranka odgovor na tožbo po izteku roka iz 1. odstavka 277. člena ZPP, ga sodišče ne upošteva.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnik je od začetka študijskega leta bival v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
Nepravilno oziroma nedovoljeno prehitevanje osebnega vozila ne more v celoti razbremeniti voznika traktorja, ki je bil tudi sam dolžan ravnati v skladu s pravili cestnega prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070772
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 81, 81/5, 205, 208.
procesno nasledstvo – prenehanje stranke – pravna oseba – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – odločba Ustavnega sodišča – prekinitev postopka – zavženje tožbe
Na podlagi 1. točke 1. odstavka 442. člena ZFPPIPP ima tožeča stranka možnost zahtevati plačilo terjatve od osebno odgovornih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, saj izbris iz sodnega registra ne vpliva na to pravico upnika. Ne more pa na tej podlagi zahtevati prekinitve postopka. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057198
OZ člen 168, 179. ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-8.
duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti – enotna oblika škode – izgubljeni dobiček – materialno procesno vodstvo – kršitev načela materialnega procesnega vodstva
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, zato se ob upoštevanju vseh okoliščin primera (ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, odnos okolja do njega po obsodbi oziroma po odvzemu prostosti, teža in narava kaznivega dejanja, čas trajanja odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin) prisodi ena odškodnina.
Sodišče je dolžno stranko opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva, če ne navede katerega od pravno relevantnih dejstev, naj dopolni trditve, ne pa, če navede vsa pravno relevantna dejstva, vendar tako pavšalno, da ne zadostuje za uspeh v postopku. V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe in predloži dodatne dokaze. Tako ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialno procesnega vodstva.
ZIZ člen 272, 272/1. SZ-1 člen 182. SPZ člen 106, 167.
začasna odredba - upravnik - posli upravljanja - stavba z več vhodi - pogodba o upravljanju - aktivna legitmacija
Za imenovanje upravnika ni dovolj večina po posameznih vhodih ali funkcionalnih enotah, saj to ni kvalificirana večina, ki bi jo zahteval zakon.
Poseg v pravico upravljanja je poseg v pravico etažnih lastnikov. Etažni lastniki so zato tisti, ki imajo upravičenje, da se uprejo takemu posegu in zahtevati, da poseganje preneha. Upravnik se mu lahko upre zgolj v njihovemu imenu kot njihov zastopnik in zato za zahtevek ni aktivno legitimiran.
povračilo škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – dokazno breme – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
Dokazno breme izkaza duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je na tožniku.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre le v primeru, če so življenjske aktivnosti trajno zmanjšanje in ne tudi za tiste, ki trajajo določen čas, tudi če gre za nekajletno trajanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057168
URS člen 15, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 355.
načelo javnosti glavne obravnave – kršitev načela javnosti glavne obravnave – pravica do svobode izražanja – objektivna žaljivost – trditve o dejstvih – mnenje – pravica do dobrega imena in časti – metoda praktične konkordance
Kršitev načela javnosti glavne obravnave je načeloma podana, če sodišče v nasprotju z zakonom izda sklep, da je obravnava tajna. Ta kršitev pa je lahko podana tudi tedaj, ko je obravnava deklarativno sicer javna, vendar sodišče z materialnimi dejanji onemogoči navzočnost javnosti.
Jezik je komunikacijsko sredstvo, ki prek besed, zloženih v stavke ter stavkov, nadalje zloženih v besedilo, posreduje neko sporočilo. Pri razlagi tega, kakšna je vsebina izrečenega, je treba iskati pravi pomen.
Merilo v konkretni zadevi, pri kateri gre za preplet trditev in mnenj, je zgoščeno v vprašanju, ali je imel toženec v zunanjih okoliščinah dovolj opore za to, da se je spraševal o prirejenosti tekme in o vpletenosti tožnika v to. Treba se je vprašati, ali bi glede na vse okoliščine primera bil pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja, če bi moral svoje sklepanje zadržati zase in torej molčati. Obveznost držati jezik za zobmi je z vidika posameznikove svobode lahko neizmerno usodna, saj ga prizadeva v samem jedru splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), torej v sami srčiki pojma biti človek.
OZ člen 62, 62/2, 62/3, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – rok – računanje časa – zadnji dan roka – če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Ker je bila v konkretnem primeru zadnji dan roka nedelja, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik (3. odstavek 62. člena OZ), ko je tožnik pred naslovnim sodiščem priporočeno oddal tožbo na pošto, zato je tožba vložena znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepovedi približevanja – pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih – izdaja začasne odredbe v postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini – test sorazmernosti
Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je obdobje, za katerega je bil ukrep izrečen, že poteklo.
Nasprotni udeleženec niti ni predlagal izdaje začasne odredbe znotraj postopka po ZPND, ampak je v skladu z določili ZIZ predlagal začasno odredbo za ureditev spornih razmerij pred uvedbo sodnega postopka, kar mu 267. člen ZIZ tudi omogoča.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.