ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik je bil od spornega dne dalje zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Zato njegov tožbeni zahtevek, da je bil začasno nezmožen za delo tudi od spornega datuma dalje, ni utemeljen.
Za pravilno strokovno medicinsko oceno glede utemeljenosti bolniškega staleža tudi od spornega datuma dalje ni bistveno, da si izvedenec ni ogledal delovnega mesta oz. dejavnosti gospodarske družbe. Po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delo z določenimi omejitvami, tožnik res ni več zmožen opravljati vseh opravil v trgovini z gradbenim materialom, vendar je kot lastnik in direktor gospodarske družbe dolžan delo organizirati tako, da bo opravljal le tista opravila v okviru dejavnosti, ki glede na omejitve, določene zaradi III. kategorije invalidnosti, ne bodo kontraindicirana.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 240, 240/2, 244, 244/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - rok za podajo odpovedi - pravna oseba - subjektivni rok - objektivni rok - sodna razveza
Tožena stranka je podala izredno odpoved pogodbe tožniku iz razlogov po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je v dveh mesecih dvema kreditojemalcema omogočil, da jima je tožena stranka odobrila neustrezno zavarovan kredit in izplačala denar, kredit pa niti ob dospelosti niti kasneje ni bil plačan, s čimer je toženi stranki povzročil materialno škodo in nematerialno škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je subjektivni rok za podajo odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi potekel po izteku 30 dni od podaje kazenske ovadbe zoper tožnika zaradi očitanih kaznivih dejanj, ki so predmet obravnavane izredne odpovedi, oziroma najkasneje takrat, ko se je iztekel trideset dnevni rok od vročitve odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani o odreditvi preiskave v prostorih tožene stranke toženi stranki. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozno, zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083389
ZPP člen 7, 212.
sklenitev pogodbe – podpis pogodbe – trditveno in dokazno breme
Ob zanikanju toženca, da je podpisal sporno pogodbo in reverz, je materialnopravno zmotno stališče, da je na tožencu dokazno breme, saj je v takem primeru dokazno breme na tožeči stranki, zlasti ob primerjavi spornih podpisov toženca, ki jih je toženec predložil in se razlikujejo od podpisov na pogodbi.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 19, 72, 75. ZPP člen 112.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (252. člen ZPIZ-1 in 72. člen ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (75. člen ZDSS-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023303
KZ-1 člen 284, 284/1. ZP-1 člen 51, 51/1, 55, 55/1.
kriva izpovedba – hitri prekrškovni postopek – zbiranje obvestil – izpovedba priče pred sodiščem – postopek o prekršku – opis dejanja
Ob upoštevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe po 1. odstavku 284. člena KZ-1 in ureditve hitrega postopka ter pooblastil in pristojnosti prekrškovnih organov v hitrem postopku, obdolženčeve izjave policistoma v zvezi z zbiranjem podatkov in dokazov zoper kršitelja ZJRM-1, ni mogoče šteti za izpovedbo priče pred sodiščem v postopku o prekršku. Gre za izjavo, dano prekrškovnemu organu v fazi zbiranja obvestil, skladno z določbo prvega odstavka 5. člena ZP-1, torej v fazi, kateri je šele sledila odločitev prekrškovnega organa, da zoper kršitelja izda plačilni nalog zaradi prekrška po ZJRM-1. Dejanje po opisu v obtožnem aktu ni kaznivo dejanje, saj je obdolženi podal le izjavo prekrškovnemu organu in ni pričal v postopku o prekršku pred sodiščem.
Tožnik bi bil upravičen do denarne socialne pomoči po kriteriju minimalnega dohodka. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek utemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina - telesna okvara
Dodatek za pomoč in postrežbo je uživalcem pokojnine glede na 101. člen ZPIZ-2 mogoče priznati le, če sta pomoč in postrežba potrebni za opravljanje bodisi večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb. Ker pri tožnici ni izkazan dejanski stan iz 101. člena ZPIZ-1, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo zakonito zavrnjen.
Novi ZPIZ-2, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč glede na prehodno določbo 403. člena ZPIZ-2 samo še za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zato tožnici invalidnine ni mogoče priznati.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB
VSL0081393
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 233, 233/3, 249.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo – ireverzibilna škoda – težko nadomestljiva škoda – ničnostni zahtevek – vrnitev prepovedanih plačil – prepovedano vračilo vložka – vrnitveni zahtevek družbe – kondikcija – pravice iz lastnih delnic
V primeru ugoditve ničnostnemu zahtevku zaradi prepovedanega vračila vložka gre za korporacijsko pravni vrnitveni zahtevek družbe s posledičnimi zahtevki za vrnitev delnic v premoženje družbe. Pravna posledica ničnosti je kondikcija, torej vračilo predmeta zastave, kolikor ga ima zastavni upnik še v posesti zastavitelju, v primeru pa, da je zastavni upnik predmet že odtujil, pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi in sicer vrnitev dosežene koristi.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok
Na to ali je tožba, za katero je s posebnimi predpisi določen rok za njeno vložitev, vložena pravočasno, sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Zmotno je stališče tožnika, da rok za vložitev tožbe ni začel teči, ker naj bi mu delodajalec zgolj ustno sporočil, da pri njem ni več zaposlen. Obstoj delovnega razmerja je bil med strankama sporen najmanj od dne, ko je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zato bi tožbo moral vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker tega ni storil, je njegova tožba pravilno zavržena (prvi odstavek 274. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012976
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnik je pri razkladanju tovora utrpel nezgodo pri delu. Med razkladanjem z viličarjem se je ena paleta zataknila v cerado kamiona, zato jo je hotel poravnati. Stopil je na keson in prijel za les na sredini palete, ki se je odtrgal, zato je padel s kesona na tla. Vodja vzdrževanja, ki je tožnika uvedel v delo, je izpovedal, da tožniku ni dal posebnih navodil v zvezi z delom pri razkladanju, in da ga nikoli ni opozoril, da vozila ne sme razkladati. Pri toženi stranki je obstajala praksa, da vozniki pomagajo pri razkladu oziroma premiku palet, ker s tem viličaristu olajšajo razkladanje tovora, hkrati pa s tem prihranijo čas ter preprečijo morebitne poškodbe na vozilu. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku za nastalo škodo v nesreči pri delu ne odgovarja niti krivdno, ker naj bi do škode prišlo izključno zaradi nedopustnega ravnanja tožnika.
Tožnik spornega dne ni podal odpovedi delovnega razmerja, kakor to izhaja iz zapisa „sporazumna odpoved“, ki je brez datuma. Sporno listino je napisal in podpisal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Odpoved, podpisana vnaprej, je nična in ne more imeti pravnih učinkov. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonito podala tožena stranka, ki je tožnika brez utemeljenega razloga in v nasprotju s postopkom, ki ga določa ZDR pred odpovedjo, odjavila iz vseh obveznih zavarovanj.
Za del zahtevka, ki se glasi: „ali katerekoli druge“ (nepremičnine), tožnik ni navedel nobenih dejstev in dokazov. Sodišče bi ob prejemu tožbe moralo ugotoviti, da je tožba v tem delu nepopolna in tožnika v skladu s 105. členom ZPP pozvati k dopolnitvi.
ZIZ člen 272, 272/1. SZ-1 člen 182. SPZ člen 106, 167.
začasna odredba - upravnik - posli upravljanja - stavba z več vhodi - pogodba o upravljanju - aktivna legitmacija
Za imenovanje upravnika ni dovolj večina po posameznih vhodih ali funkcionalnih enotah, saj to ni kvalificirana večina, ki bi jo zahteval zakon.
Poseg v pravico upravljanja je poseg v pravico etažnih lastnikov. Etažni lastniki so zato tisti, ki imajo upravičenje, da se uprejo takemu posegu in zahtevati, da poseganje preneha. Upravnik se mu lahko upre zgolj v njihovemu imenu kot njihov zastopnik in zato za zahtevek ni aktivno legitimiran.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri ukinitvi delovnega mesta ali konkretne linije oz. tehnološkega postopka, kot se to nanaša na tožnikov primer, gre za novo organizacijo poslovanja, ki ima naravo poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati. Sodišče lahko preizkuša le, če je z ukinitvijo delovnega mesta oz. posameznih opravil v njegovi sestavi dejansko prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ali pa je bila takšna ukinitev zgolj navidezna. V konkretnem primeru ni šlo za ustvarjanje fiktivnih razlogov za prenehanje potreb po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnik tudi ni bil diskriminiran. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka
Neudeležbo strank na pritožbeni obravnavi ZPP sankcionira tako, da se v primeru, ko na obravnavo ne pride pritožnik, šteje, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija, niso resnične (drugi odstavek 348. člena ZPP). Neopravičen pritožnikov izostanek ima za posledico fikcijo, da so njegove trditve o dejstvih, ki jih s pritožbo izpodbija ali (v primeru nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) uveljavlja, neresnične (torej se pritožbeno sodišče ne ozira na njegovo kritiko dejanskega stanja ter vzame dejstva, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, za nedokazano.
Tožena stranka je podala sporno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izven 30-dnevnega subjektivnega roka, določenega v drugem odstavku 110. člena ZDR, torej prepozno. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006038
ZPP člen 286.b.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - ugovori posestnika - ugovor pogodbeno zamenjane in izročene stvari - oderuška pogodba - pravočasnost uveljavljanja kršitev določb postopka
Toženčev uspešen ugovor pogodbeno zamenjane in izročene stvari onemogoča uveljavljanje zahtevka za izročitev nepremičnine, ki ima temelj v trditvah, da je tožnik njen zemljiškoknjižni lastnik.
URS člen 69. ZJC člen 3, 3/1, 85. ZJC-B člen 19, 19/1. ZUreP-1 člen 94.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – razlastitveni upravičenec – razlastitveni zavezanec – občinska javna cesta – obstoječe javne ceste
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da namen zakonodajalca v ureditvi posebnega poenostavljenega postopka razlastitve ni bil izključitev občin kot razlastitvenih zavezancev, temveč je želel s postopkom po 19. členu ZJC-B urediti situacijo, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah v lasti drugih oseb, kot pa tistih, čigar so javne ceste. Po mnenju pritožbenega sodišča 1. odstavek 19. člena ZJC-B tako velja za primere, ko »obstoječa državna cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti države oziroma ko obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti občine«. Na navedeno je mogoče sklepati tudi iz prvotnega besedila navedenega člena.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina
Kot prispevka tožnika k nastali škodi ni mogoče opredeliti njegovega ravnanja, ko je poklical televizijsko ekipo, da pripravi prispevek o sporni meji. Sam se v oddaji o tožencih ni žaljivo izrekel, toženca pa zgolj s prihodom televizijske ekipe nista mogla biti izzvana na način, da bi to opravičevalo njune odgovore.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070767
URS člen 33. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190. SPZ člen 99. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZIZ člen 19.
pravica do zasebne lastnine – originarna pridobitev lastninske pravice – denacionalizacija – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – izvršljivost odločbe – neupravičena pridobitev – negatorna tožba – plačilo uporabnine – višina uporabnine – kršitev pravice do izjave – izvedba dokaza – dokaz z izvedencem – substanciranje dokaznega predloga – formalna dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je svoj zahtevek glede višine dovolj substancirala. Predlagala je tudi ustrezne dokaze, s katerimi bi bilo možno višino dokazovati. Če je davčna uprava na zaprosilo sodišča odgovorila z neustreznim podatkom, to ne more iti v breme tožeče stranke. Poleg tega je tožeča stranka predlagala tudi dokaz z zaslišanjem priče. Prvostopenjsko sodišče zmotno meni, da je mogoče višino ugotavljati le z izvedencem ustrezne stroke. V pravdnem postopku sodišče ni vezano na formalno dokazno oceno, ko lahko stranka določeno zatrjevano dejstvo dokazuje le z določenim dokazilom.