OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082807
OZ člen 154, 154/3, 357. ZOZP člen 34, 36, 41.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – zastaranje – splošni petletni zastaralni rok – škodni sklad – nezavarovano vozilo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – če ni kriv nobeden – odgovornost po enakih delih
Tožeča stranka je oškodovanki izplačala odškodnino na podlagi sklepanja, da sta s tožencem kot udeleženca prometne nezgode v enakem deležu soodgovorna za nastalo prometno situacijo. Toženec je v regresni pravdi podal ugovor, da je za nastalo prometno situacijo odgovorna izključno oškodovanka, vendar dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče je zaključilo, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri od udeležencev nezgode je v kakšni meri prispeval k nastanku škode, zato se je pravilno oprlo na določbo 3. odstavka 154. člena OZ, ki se uporabi za primere, ko krivde imetnikov premikajočih vozil, udeleženih v nezgodi, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
Drugi odstavek 313. člena ZPP določa, da v primeru, ko v posebnih predpisih ni drugačne določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Določba drugega odstavka 21. člena ZIZ določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.
Delodajalec ima obveznost izplačila plače za ves čas trajanja delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec dejansko izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru njegove neupravičene odsotnosti z dela ima delodajalec na voljo druge ukrepe (izredna odpoved delovnega razmerja, odškodninski zahtevek zaradi povzročitve škode), kar pa ne vpliva na njegovo obveznost, da delavcu obračunano plačo tudi dejansko izplača.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ponovno odločanje o isti stvari
Ker je bilo o obveznosti plačila dela sodne takse že odločeno s sklepom, s katerim je sodišče predlogu za takso oprostitev delno ugodilo, takšna odločitev pa je že pravnomočna, nov predlog za takso oprostitev ni dopusten in ga je treba zavreči.
nepopolna vloga – formalni preizkus vloge – formalne pomanjkljivosti – zahteva za popravo in dopolnitev – sklep o zavrženju tožbe – načelo kontradiktornosti
Če pri formalnem preizkusu predloženih dodatnih izvodov sodišče zazna, da imajo predloženi izvodi določene pomanjkljivosti, kot v konkretnem primeru (izvoda naknadno predložene tožbe sta se po ugotovitvi sodišča prve stopnje bistveno razlikovala od prvotne tožbe od tretje strani dalje), ki ne kažejo na ignoranco ali zlorabo procesnih pravic pač pa na tehnično napako, ima sodišče možnost in dolžnost, da tudi s prejetimi izvodi tožbe, ki niso sposobni obravnavanja (z vročitvijo v odgovor toženim strankam) postopati kot z nepopolno vlogo. Tožečo stranko bi moralo v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pozvati, da napako v predloženih izvodih odpravi.
ZDR člen 18, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 197, 197/1. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZJU 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu - sodna razveza - uporaba zakona - odškodnina - odpravnina
Odnosi med tožnikom in nekaterimi podrejenimi delavci so bili napeti in na zelo nizkem nivoju. Tožnik je z njimi komuniciral tudi na način, ki ni bil primeren za odnos nadrejenega delavca do podrejenih delavcev in so zaradi tega pri nekaterih podrejenih delavcih lahko nastale posledice, vendar izvedeni dokazi ne dajejo opore zaključku, da je mogoče ugotovljena sporna ravnanja tožnika (odreditev dela po elektronski pošti; pogojevanje tožnika za odobritev letnega dopusta z opravljeno nalogo...) označiti kot psihično nasilje oziroma trpinčenje, niti da je tožnik s temi ravnanji nameraval izvajati nad podrejenimi delavci psihično nasilje oziroma jih trpinčiti ali neenakopravno obravnavati. Ker v ravnanjih tožnika ni mogoče ugotoviti znakov spornih ravnanj, ki jih opisuje prvi odstavek 197. člena KZ-1, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
Glede na to, da je bilo o sodni razvezi odločeno v času, ko je že veljal ZDR-1, bi moralo sodišče prve stopnje o višini denarnega povračila, do katerega bi bil tožnik upravičen zaradi sodne razveze, upoštevati člen 118/2 ZDR-1. Ker je odločilo o višini odškodnine zaradi sodne razveze po 118/1 čl. ZDR, je glede navedenega zmotno uporabilo materialno pravo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073414
OZ člen 132, 375, 375/1.
posojilna pogodba – prepoved obrestnih obresti – odškodninska terjatev – pravno priznana škoda – škoda zaradi nesklenjene prodaje – pobotni ugovor
Plačilo pogodbenih obresti ne predstavlja pravno priznane škode, ker ni posledica zatrjevane kršitve tožeče stranke. Škodo zaradi nesklenjene prodaje bi lahko predstavljala le morebitna razlika v vrednosti poslovnega deleža. Za kaj takega pa bi morala tožena stranka dokazati zatrjevano vrednost poslovnega deleža, česar pa ni zmogla.
Kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Če sodišče sklepa ne razveljavi in naloži plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, gre za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Nebistveno je torej, ali predloženi račun izpolnjuje vse računovodske kriterije za verodostojno listino, saj je sodišče postopek nadaljevalo kot pravdo, kjer je predložene listine ocenjevalo v primerjavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP.
Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO
VSL0081844
ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a, 71, 71/7, 71/7-1, 71/8. OZ člen 631, 1035.
gradbena pogodba – javna naročila – priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe – pooblastilo glavnega izvajalca – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – izostanek podizvajalcev iz gradbene pogodbe
Samo zato, ker se je ponudnik zavezal opraviti gradnjo brez podizvajalcev, dogovor pa je kršil, toženka ni razbremenjena obveznosti do podizvajalke.
Za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) pripoznanje izvajalcev o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 2) podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela, 3) izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela, 4) obe terjatvi se morata nanašati na ista dela, 5) podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Glavni izvajalec (ponudnik) v gradbeni pogodbi naročnice javnega naročila ni pooblastil za neposredno plačilo podizvajalke (ponudnik v gradbeni pogodbi ni navedel podizvajalcev). Pooblastitve ne more nadomestiti kogentna zakonska določba, ki je sicer predvidena za primer, ko glavni izvajalec podizvajalca navede že v pogodbi o izvedbi javnega naročila.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
povrnitev nepremoženjske škode – soprispevek oškodovanca – (delna) razbremenitev odškodninske odgovornosti – neskrbno ravnanje oškodovanca – neravna tla – zlom leve koželjnice – zlom leve podlahtnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069104
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 7/1, 212.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – podatki v AJPES – trditveno in dokazno breme
Trditve, da ima dolžnik zarubljeno vso opremo in večino zalog, so premalo konkretizirane, da bi bilo njihovo resničnost mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni navedel, za katero opremo in zaloge gre, oziroma ni podal identifikacijskih podatkov o teh premičninah.
Slediti tudi ni mogoče trditvam o poslabšanju poslovanja v času od sestave zadnje bilance, trditvam o slabšem premoženjskem stanju, ko ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ter trditvam o velikem številu odprtih izvršilnih postopkov, saj dolžnik v njihovo potrditev ne v predlogu ne v pritožbi ni ne predlagal ne predložil nobenih dokazov.
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.
povračilo škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – dokazno breme – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
Dokazno breme izkaza duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je na tožniku.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre le v primeru, če so življenjske aktivnosti trajno zmanjšanje in ne tudi za tiste, ki trajajo določen čas, tudi če gre za nekajletno trajanje.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0079497
ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 3, 3-5. ZEN člen 8, 8/1.
ugotovitev lastninske pravice na delu parcele – dobroverna lastniška posest – oblikovanje zahtevka – izrek sodbe – evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Kadar tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu parcele, mora biti izrek sodbe takšen, da bo zemljiškoknjižno izvedljiva. Zemljiškoknjižno izvedljiva je le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis. Po 1. odstavku 8. člena ZEN mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata predpisuje Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
izdaja začasne odredbe – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – pravica do izjave tožnika na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izpodbijanim sklepom je tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ne da bi mu dalo možnost, da se o trditvah toženke iz njenega odgovora izjavi. Odgovor mu je namreč vročilo po sprejemu izpodbijanega sklepa oziroma mu ga je vročilo hkrati s sklepom. S takšnim postopanjem je tožniku kršilo pravico do izjavljanja v postopku.