zavarovanje odškodninske odgovornosti – škoda zaradi poškodovanja stvari – vzročna zveza - izgubljeni dobiček
Predmet zavarovanja ni vozilo, ampak gre za nevarnost, da bo ogroženo zavarovančevo premoženje, ker bo moral plačati odškodnino, ker je odgovoren za škodo tretji osebi.
Škoda zaradi nezaupanja v delo tožeče stranke z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ni krita.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepovedi približevanja – pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih – izdaja začasne odredbe v postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini – test sorazmernosti
Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je obdobje, za katerega je bil ukrep izrečen, že poteklo.
Nasprotni udeleženec niti ni predlagal izdaje začasne odredbe znotraj postopka po ZPND, ampak je v skladu z določili ZIZ predlagal začasno odredbo za ureditev spornih razmerij pred uvedbo sodnega postopka, kar mu 267. člen ZIZ tudi omogoča.
ZPP člen 128, 128/1, 128/4, 151, 151/1, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 310, 325, 328. OZ člen 190.
pravdni stroški – zahtevek za povračilo stroškov, ki so nastali v drugem pravdnem postopku – res iudicata
Odločitev o pravdnih stroških je vedno tesno povezana z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), zato je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov akcesorne narave in odvisna od odločitve v sporu ter vezana na uspeh stranke v sporu. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato lahko odloča le v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali. V primeru nepravilnosti ali nejasnosti ima stranka možnost, da nanje bodisi opozori v pravnem sredstvu bodisi predlaga izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa glede stroškovne odločitve, ne more zahtevka za povrnitev stroškov nikdar uveljavljati v posebni, od matičnega postopka ločeni pravdi.
Pritožbeno sodišče brez ustreznega opozorila same stranke ne pazi nato, ali so ji bili priglašeni stroški (pravilno) priznani. Da bi tožeča stranka dosegla drugačno stroškovno odločitev, torej ne zadošča, da se je v uvodu pritožbe sklicevala na napačno uporabo materialnega prava, svojo pritožbeno grajo mora konkretizirati.
posestni spor – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva škoda
Izdaja regulacijske začasne odredbe v pravdi zaradi motenja posesti je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebej utemeljene težko nadomestljive škode oziroma nenadomestljive škode ter preprečitvi nasilja.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina
Kot prispevka tožnika k nastali škodi ni mogoče opredeliti njegovega ravnanja, ko je poklical televizijsko ekipo, da pripravi prispevek o sporni meji. Sam se v oddaji o tožencih ni žaljivo izrekel, toženca pa zgolj s prihodom televizijske ekipe nista mogla biti izzvana na način, da bi to opravičevalo njune odgovore.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070754
ZPP člen 8, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – delo čistilke – pravica do izvedbe dokazov – strokovno vprašanje – pravica do izjave
Vsi izvedeni dokazi, ki jih je sodišče ocenilo, ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadrejeni dopuščali, da perica občasno opravljala delo snažilke niti da bi jim to moralo biti znano. Ob izostanku protipravnega ravnanja tožničinega delodajalca, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Ker delo čistilke, niti zaradi uporabe lestve, samo po sebi ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost, je treba odgovornost zavarovanca tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici, zavrniti tudi na podlagi objektivne odgovornosti.
ZPP člen 286, 287, 302, 302/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59.
delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – novo sojenje – ponovni začetek glavne obravnave – navajanje novih dejstev v novem sojenju – neprerekana dejstva
Stališče, da je institut ponovnega začetka glavne obravnave iz 3. odstavka 302. člena ZPP identičen pojmu prvega naroka za glavno obravnavo, nima podlage v določilih ZPP niti v uveljavljeni sodni praksi. Glavna obravnava se mora začeti znova zaradi spoštovanja načela neposrednosti. Nov začetek glavne obravnave ne spreminja procesnega reda, kakršnega določa 286. člen ZPP glede navajanja novih dejstev.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
navajanje novih dejstev v pritožbi – določitev stikov – določitev višine preživnine
Toženka ni vložila odgovora na tožbo, ni se udeležila narokov, zato v pritožbi ne more navajati dejstev, ki bi jih lahko navedla že pred sodiščem prve stopnje. Določba 414. člena ZPP dopušča stranki, da navede nova dejstva, ki so nastala v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – stvarna pristojnost – vložitev predloga za izvršbo – tožba - plačilni nalog - rezervni sklad - dva vhoda - pogodba o upravljanju
Zmotno je stališče, da to sodišče ni pristojno oziroma da bi morala tožeča stranka namesto tožbe sprožiti izvršbo na podlagi verodostojne listine. Stranka ne more vložiti tožbe za izdajo plačilnega naloga v primeru, ko razpolaga z verodostojno listino, ampak mora vložiti predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru pa ne gre za tožbo za izdajo plačilnega naloga, ampak za klasično tožbo, ki jo lahko upnik vloži tudi, kadar razpolaga z verodostojno listino po Zakonu o izvršbi in zavarovanju.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – poškodba ramenskega obroča
Materialno pravo je pravilno uporabljeno, če je oškodovancu priznana pravična odškodnina, ki predstavlja ustrezno individualizacijo zadoščenja in hkrati odgovarja merilom, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje ter splošnimi gospodarskimi razmerami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082352
OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljiva obrazložitev - vsebina obrazložitve sodne odločbe - prekluzija dokaza - odškodninska odgovornost - krivdna ali objektivna odgovornost - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - zavarovanje električnih vodnikov pod napetostjo - opustitev dolžnega ravnanja - nedopustno prelaganje odgovornosti - pogodbeni prenos odgovornosti - naročnik in izvajalec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je v izpodbijani sodbi glede tega, ali je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke, in glede tega, ali je podana njena krivdna odgovornost, sklicevalo na razloge iz svoje prejšnje, razveljavljene sodbe, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodbe, ki je bila s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena, namreč iz pravnega vidika ni več (ne obstaja), zato se na razloge iz te sodbe ni mogoče sklicevati in to ne glede na to, da je nekaterim stališčem, zavzetim v razveljavljeni sodbi, pritožbeno sodišče v razveljavitvenem delu pritrdilo.
Materialno pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izvedba ukrepov za varstvo in zdravje pri delu v pristojnosti koordinatorja, določenega s strani naročnika, prva toženka pa je obvestila o tem, da bo objekt pod napetostjo, in naročila, naj o tem obvestijo svoje zaposlene, s čimer naj bi svojemu bremenu glede izvedbe teh ukrepov zadostila in zato njeno ravnanje ne predstavlja nedopustnega ravnanja iz 1. odstavka 131. člena OZ ter njena odškodninska odgovornost ni podana. Tak zaključek sodišča bi namreč pomenil, da je prva toženka svojo odgovornost za nedopustno ravnanje (ali je bilo ravnanje prve tožene stranke tako, torej, ali je opustila svoje dolžno ravnanje, sodišče niti ni ugotavljalo, pa bi v skladu z napotitvenim sklepom moralo) prenesla na drugega, kar pa ni mogoče. Odškodninska odgovornost je namreč odgovornost, ki temelji na zakonu, in se ji odgovorna oseba ne more izogniti s pogodbenim prenosom na drugega.
prenehanje začasne odredbe – pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka – predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo
Ker je bil tožbeni zahtevek tožnikov pravnomočno zavrnjen, je sodišče na podlagi toženčevega predloga utemeljeno ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja v zvezi z začasno odredbo.
povračilo škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – dokazno breme – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
Dokazno breme izkaza duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je na tožniku.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti gre le v primeru, če so življenjske aktivnosti trajno zmanjšanje in ne tudi za tiste, ki trajajo določen čas, tudi če gre za nekajletno trajanje.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost – neznatna škoda – hipoteka
Dejstvo, da toženec z nepremičnino nima namena razpolagati, ne izkazuje, da bo s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, marveč kaže na to, da ni razlogov za izdajo predlagane začasne odredbe. Z začasno odredbo je namreč izvršen poseg v pravice toženca pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo izkazana s konkretnimi ravnanji toženca.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0052765
ZIZ člen 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 41.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvršba na nepremičnino - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico (in le ta bo torej imel prednost pred nevknjiženim lastnikom, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice), ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, kot v predmetni zadevi.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079500
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe – nedopustnost zavarovanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev hipoteke – dobra vera
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.
URS člen 69. ZJC člen 3, 3/1, 85. ZJC-B člen 19, 19/1. ZUreP-1 člen 94.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – razlastitveni upravičenec – razlastitveni zavezanec – občinska javna cesta – obstoječe javne ceste
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da namen zakonodajalca v ureditvi posebnega poenostavljenega postopka razlastitve ni bil izključitev občin kot razlastitvenih zavezancev, temveč je želel s postopkom po 19. členu ZJC-B urediti situacijo, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah v lasti drugih oseb, kot pa tistih, čigar so javne ceste. Po mnenju pritožbenega sodišča 1. odstavek 19. člena ZJC-B tako velja za primere, ko »obstoječa državna cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti države oziroma ko obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti občine«. Na navedeno je mogoče sklepati tudi iz prvotnega besedila navedenega člena.