kršitev pogodbe – odpovedni rok – nespoštovanje odpovednega roka – odškodnina – nemožnost izpolnitve – spremenjene okoliščine – podlaga pogodbe
Podlaga pogodbe je tisti elementaren interes, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in ki, če izostane, povzroči njeno ničnost. Lokacija skladišča, kjer je tožeča stranka prevzemala blago na prevoz, tako ne more predstavljati podlage (kavze) pogodbe.
odstop od pogodbe – pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – prekoračitev del – molk – razlaga pogodbe – podjemna pogodba – pogodba na ključ – obvestilo naročniku – breme tveganj
Pri odgovoru na vprašanje, ali je bila katera od pogodbenih strank dolžna problem predvideti in se nanj pripraviti že ob sklenitvi pogodbe, je treba upoštevati, da je razmerje med podjemnikom in naročnikom razmerje med profesionalcem in laikom, kar pomeni, da izvajalec nosi bistveno večje breme pri obvladovanju možnih tveganj, ki lahko ogrozijo pravilno izpolnitev pogodbe.
Obravnavana pogodba je specifična po tem, da je do podrobnosti prirejena interesom in potrebam naročnika (tailor made contract). Le-teh izvajalec, ki ponuja tovrstne storitve na trgu, v celoti ne more in tudi ni dolžan spoznati pred sklenitvijo pogodbe, saj bi to terjalo prevelik vložek njegovega časa in energije, ko še ne ve, ali bo sploh dobil posel.
Obvestilo podjemnika o prekoračitvi dogovorjenega plačila ni samo sebi namen, saj ima naročnik pravico presežna dela zavrniti, vendar pa mora v tem primeru plačati že opravljena dela.
priznanje dejstev – nesporno dejansko stanje – odločanje brez naroka – prvi narok za glavno obravnavo – pravica do navajanja dejstev in dokazov
Domneva priznanja dejstev iz 2. odstavka 214. člena ZPP se ne more uporabiti kot podlaga za posledično ugotovitev "nespornosti" dejanskega stanja v smislu 488. člena ZPP. Ta se lahko uporabi le v primeru dejanske nespornosti.
Učinek priznanja nezanikanih dejstev po domnevi iz 2. odstavka 214. člena lahko nastopi šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo.
ZPP člen 7, 285. ZTLR člen 21, 22, 23. SPZ člen 48.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe – navajanje odločilnih dejstev – lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastniškega deleža
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o neustreznem materialno procesnem vodstvu na glavni obravnavi. Ta institut sodišču sicer res nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, vendar pa materialno procesno vodstvo ni neomejeno, predvsem pa je stopnja sodnikove dolžne aktivnosti odvisna tudi od tega, ali stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec ali ne. V skladu z zahtevo po dejanski enakopravnosti strank v postopku mora biti namreč aktivnost sodišča v obratnem sorazmerju s stopnjo skrbnosti, ki se jo lahko pričakuje od stranke. Od kvalificiranega pooblaščenca se tako pričakuje večja strokovnost pri poznavanju prava in s tem tudi večja skrbnost pri navedbi ustreznih trditev, iz katerih bo izhajala materialnopravna utemeljenost tožbenega zahtevka.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dejansko stanje – višina terjatve
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pa je pritožbeni razlog, ki ga kot edinega uveljavlja pritožba in sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja dolga.
zaslišanje stranke - predkupna pravica - ničnost pogodbe
Za uspešno uveljavljanje predkupne pravice bi moral tožnik kot zatrjevani predkupni upravičenec zatrjevati in izkazati obstoj svoje solastninske pravice (kot podlage za predkupno upravičenje) ne le v času sklenitve pogodbe, s katero naj bi bila njegova predkupna pravica kršena, ampak tudi v času uveljavljanja oblikovalnega in dajatvenega zahtevka na tej podlagi v skladu s prvim odstavkom 512. člena OZ (v konkretnem primeru še ob koncu postopka na prvi stopnji).
izbrisna tožba – podlaga za vknjižbo lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - začasna odredba
Zamudna sodba je na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo in je torej bila vknjižba v trenutku vknjižbe materialnopravno veljavna. Na njeno veljavnost pa tudi ne vpliva dejstvo, da je bila v trenutku vknjižbe pri predmetnih nepremičninah vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist tožnika na podlagi sklepa o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Piranu P 29/2005 z dne 9.8.2006, saj je začasna odredba le sredstvo zavarovanja pred razpolagalnimi dejanji vknjiženega lastnika, v konkretnem primeru pa drugi toženec ni razpolagal z nepremičnino, temveč je v pravdi, v kateri je bila izdana zamudna sodba, prvi toženec uspel s tožbenim zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
jamčevanje za napake – odstop od pogodbe – primeren rok – ugovor neizpolnjene pogodbe – razdrta pogodba – učinki razvezane pogodbe – sočasna izpolnitev
Primernost dodatnega roka za odpravo napak je treba presojati po enakih kriterijih kot primernost dodatnega roka za izpolnitev obveznosti. Navedeni rok je dopolnilni rok, kar pomeni, da je v obeh primerih treba upoštevati, da bi pravilna izpolnitev morala biti že opravljena v celoti.
Obveznosti pravdnih strank iz naslova razdrte oziroma razvezane pogodbe so sočasne, zato bo tožeča stranka upravičena do vrnitve kupnine šele potem, ko bo vrnila prejeti agregat. Tožeča stranka je agregat dolžna vrniti v stanju, ki je primerno glede na potečeni čas od prejema do vračila.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0069110
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1, 34a, 34a/1.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks je bil vložen v času teka roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 8. 4. 2014, zato bi morebitna oprostitev učinkovala tudi na dolžnost plačila te sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0081389
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 18, 18/1, 36, 36/1, 37, 37/1. ZPP člen 269.
nastanek taksne obveznosti – pravica do vrnitve takse – končanje postopka po volji strank – stečajni postopek nad toženko – priznana terjatev – zavrženje tožbe – sodno dejanje – pravdno dejanje
ZST-1 je le za primere končanja postopka po volji strank določil, da znaša sodna taksa 1/3 sicer določene sodne takse. Le za primere končanja postopka po volji strank, ko sodišče na koncu postopka vseeno odloči oziroma sodeluje pri sklenitvi sodne poravnave, je zakonodajalec štel to sodelovanje oziroma voljo strank za tako pomembno, da je s tem omogočil vračilo plačane sodne takse. Za primer izdaje zamudne sodbe pa takega "odpustka" ni, enako ga ni za primer končanja postopka s sklepom o zavrženju tožbe.
Splošni pogoji morajo biti objavljeni na običajen način in pogodbeno stranko zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Pogoja, da bi ji morali biti izročeni, OZ ne postavlja.
časovna veljavnost zakona - trenutek prehoda zapuščine na dediče - uvedba dedovanja (delacija) - omejitev dedovanja - prejeta socialno varstvena pomoč
Spremembe o omejitvi dedovanja do 2/3 pomoči veljajo za uvedbe dedovanja (delacijo) 1. 1. 2014 ali kasneje. Po določbi 132. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ta trenutek je pomemben tudi za ugotavljanje obsega zapuščine. Torej tudi za ugotavljanje, kolikšen delež pokojnikovega premoženja ne spada v njegovo zapuščino zaradi prejete socialno varstvene pomoči. Takšna uporaba prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSVarPre pomeni tudi enako obravnavanje strank, saj omejitev dedovanja ni odvisna od dneva sodnikovega odločanja, pač pa od dneva zapustnikove smrti.
upravnik – aktivna legitimacija upravnika – vplačila v rezervni sklad – določitev upravnika – sklenitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev – spor majhne vrednosti
Pogodba o opravljanju upravniških storitev (enako velja za aneks k njej) je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika. Določitev upravnika je posel rednega upravljanja, za sklenitev katerega je potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
sodba na podlagi pripoznave - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok zamude - prošnja za preložitev naroka - neupravičen razlog za sklepanje, da bo narok preložen
Kot upravičen vzrok zamude se štejejo samo okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti jih odkloniti oziroma, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
pritožba – dopustnost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Ob obravnavanju pritožbe višje sodišče ugotavlja, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj z izpodbijanim sklepom že dosega cilj, ki ga zasleduje s svojo pritožbo z dne 19. 9. 2014 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 7. 2014, to je razveljavitev nepravilno izdanega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sklep o ustavitvi izvršbe razveljavilo, upnik v tej fazi postopka ugodnejše odločitve na tej podlagi ne more pričakovati.
seznam premoženja dolžnika – nagrada za narok – potrebnost stroškov za izvršbo – pravica do izjave v postopku
Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem, ter se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve.
OZ člen 287, 288. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 59, 59/1, 125, 125/3, 126, 126/2, 283. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118. ZIZ člen 67. ZPIZ-2 člen 144. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDP člen 9. ZSDP-1 člen 10. ZUTD člen 135. ZZVZZ člen 50, 58. ZZVZZ-M člen 6.
izterjava odškodnine delavca od delodajalca po določilih ZDR - ugovor dohodka iz delovnega razmerja, ki je podvržen plačilu davkov in prispevkov - višina dolga v bruto oz. neto znesku - nasprotna izvršba - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V zvezi s plačilom odškodnine na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, ki jo je bil po izvršilnem naslovu dolžan plačati dolžnik upniku v znesku 7.200,00 EUR, pa je sodišče prve stopnje zavzelo materialnopravno napačno stališče. Odškodnina po 118. členu ZDR, ki je veljal v času izdaje izvršilnega postopka, sedaj pa vsebinsko enako določa 118. člen ZDR-1, je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača.